15-letnici vzeli ime, ker ima moški prizvok

Na Islandiji je ime veliko pomembnejše kot priimek in glede izbire imena veljajo posebna pravila. Islandija ima poseben seznam imen, na katerem je 1712 moških in 1853 ženskih imen. Gre za imena, ki po oceni vlade izpolnjujejo islandska pravila zapisovanja in izgovorjave ter so takšna, da otroka ne osramotijo.

Starši tako lahko ime za svojega otroka izberejo s tega seznama, ki ga je potrdila vlada. Če imena, ki so ga izbrali za svojega otroka, na seznamu ni, lahko pri posebni komisiji vložijo prošnjo za odobritev imena, komisija pa potem odloča o tem, ali je ime primerno.

Bjork Eidsdottir je svojo hčerko poimenovala Blaer in na začetku ni imela težav. Vendar pa je nato duhovnik, ki je otroka krstil, ugotovil, da je po pomoti dovolil uporabo takega imena. Blaer, ki je zdaj stara 15 let, ni več Blaer, ampak zgolj dekle. Tako je zapisano v vseh dokumentih, ki jih ima, kar ji povzroča težave vsakič, ko gre na banko ali ima opraviti z birokracijo. Vsi jo sprašujejo, kako je to mogoče, in potem mora razlagati svojo zgodbo na dolgo in široko.

Zato sta se Blaer in njena mama odločili, da tožita državo. Želita namreč zavreči odločitev komisije, ki imena ni želela dovoliti. In argument komisije? Beseda blaer v islandščini pomeni rahel vetrič in ima moški prizvok, zato je to ime neprimerno za žensko.

Komisijo sestavljajo trije člani, imenuje pa jih vlada. Predsednica komisije Agusta Thorbergsdottir je razložila, da je v nekaterih primerih odločitev lahka in jasna. Komisija je zavrnila imena kot so Cara, Carolina, Cesil in Christa, saj v islandski abecedi ni črke c in tako takšna imena niso dovoljena. V drugih primerih pa priznava, da gre za bolj subjektivno odločitev. "Kar je nekomu lepo, je drugemu lahko grdo," je povedala. Kot primer nesprejemljivega imena je navedla ime Satania, saj je preveč podobno besedi satan. So pa pravila v zadnjih letih manj stroga in je tako na primer dovoljeno otroka poimenovati Elvis, pa čeprav to ime ni islandsko.

Komisija ima tudi moč, da vloži veto, če si odrasla oseba želi spremeniti ime in izbere ime, ki za oblastnike ni sprejemljivo. Umetnik Birgir Orn Thoroddsen je svoje ime želel spremeniti v Curver. Takšno ime je uporabljal od svojega 15. leta, pravi pa, da je vedel, da ga bo komisija zavrnila, ko ga je želel tudi uradno spremeniti. In ker ga je komisija res zavrnila, je na svoj 30. rojstni dan zakupil celostranski oglas v časopisu in v njem zapisal: "Od 1. februarja 2006 je moje ime Curver Thoroddsen. Prosim narod, moje prijatelje in kolege, da spoštujejo mojo odločitev."

"Razumem pravilo, po katerem otroke ščitijo, da bi jih starši poimenovali Pasji kakec, a čudno je, da si odrasla oseba ne more spremeniti svojega imena, če si to resnično želi," je povedal.

Thoroddsen je svoj upor izrazil skozi medije, a Bjork in njena hčerka pravita, da bosta vztrajali pri pravni poti. "Tako veliko čudnih imen so dovolili, kar me še bolj jezi, ker je Blaer povsem islandsko ime," je dejala Bjork. Meni, da je to, da poimenuješ svojega otroka tako, kot želiš, osnovna človekova pravica. Še posebej, če ime ne škodi otroku. "In moji hčerki je njeno ime všeč," je dodala.