Danes mineva 15 let od začetka operacije Puščavski vihar, s katero je mednarodna skupnost osvobodila Kuvajt, ki ga je zasedel Irak pod vodstvom Sadama Huseina. Operacija se je začela s silovitimi zračnimi napadi, ki jim je čez teden dni sledila obsežna kopenska ofenziva. 580.000 zavezniških vojakov iz 31 držav, se je pod ameriškim poveljstvom spopadlo s 540.000 iraškimi vojaki.
Mednarodna skupnost se je za vojaško posredovanje odločila, ko so se izjalovila vsa diplomatska prizadevanja za rešitev krize. Združeni narodi so Iraku postavili ultimat, da se mora do 15. januarja 1991 umakniti iz emirata. Ker se tedanji iraški voditelj za zahteve mednarodne skupnosti ni zmenil, se je čez dva dni začela vojaška operacija.
Puščavski vihar je bil odločna in učinkovita vojaška akcija. 27. februarja, deset dni po njenem začetku, je glavni akter protiiraške koalicije, ameriški predsednik George Bush starejši, sporočil, da je Kuvajt osvobojen in da je iraška vojska poražena. Naslednji dan je Bagdad pristal na vse resolucije, ki so jih ZN sprejeli po iraški zasedbi Kuvajta.
V Bagdadu so slavili zmago. Uradni radio je poročal o koncu "izdajalskega režima", ki je kradel iraško nafto in sodeloval v "ameriško-sionistični zaroti" proti Iraku. Invazijo na Kuvajt je predstavil kot odgovor na prošnjo "svobodne in začasne vlade" v Kuvajtu.
Kuvajtski radio pa je Kuvajtčane na ves glas pozival, naj "branijo svojo zemljo, pesek in puščavske sipine" pred "strahopetno invazijo", bratske arabske države pa prosil, naj posredujejo. Zaman, odpora praktično ni bilo, arabske države pa so bile razdeljene.
Varnostni svet ZN je takoj obsodil invazijo, 6. avgusta ukazal gospodarske in vojaške sankcije proti Iraku in obsodil priključitev emirata, ki jo je Irak razglasil dva dni kasneje. Kuvajtčani so množično bežali v Savdsko Arabijo, kamor se je zatekla tudi njihova vlada, ki je še naprej uživala naklonjenost mednarodne skupnosti.
Nepremišljena poteza Sadama Huseina je imela hude posledice za obe državi. ZN so sankcije proti Iraku ohranili tudi po osvoboditvi Kuvajta, kar je imelo katastrofalne posledice za iraško gospodarstvo in prebivalstvo.
Nekatere na Zahodu pa je motilo dejstvo, da je Irak še naprej vodil človek, ki je zasedel Kuvajt. Delo, ki ga leta 1991 ni opravil George Bush starejši, je leta 2003 z napadom na Irak dokončal njegov sin. ZDA so s pojasnilom, da ima Irak orožje za množično uničevanje, brez podpore mednarodne skupnosti napadle to državo in strmoglavile režim Sadama Huseina. Iraškega diktatorja so ujeli, zdaj pa proti njemu v Bagdadu poteka sojenje.
