26. aprila 1986 je v nuklearki v Černobilu eksplodiral četrti reaktor, kar je pripeljalo do najhujše katastrofe v zgodovini civilne uporabe jedrske energije. Ob tem je po uradnih podatkih umrlo 31 ljudi, v zraku pa je nastal smrtonosni radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Vplive sevanja, ki je doslej neuradno zahtevalo že več tisoč življenj, še danes čuti kar šest milijonov ljudi v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji, kjer na ožarčenih območjih za različnimi boleznimi oboleva kar od 20 do 50 odstotkov več ljudi kot drugod.
Okoljevarstvena organizacija Greenpeace pa je danes protestirala pred ruskim ministrstvom za jedrsko energijo v Moskvi, ne le v spomin na žrtve jedrske nesreče v Černobilu, temveč tudi, da bi spomnila na stotine ljudi, ki še danes živijo na jedrsko kontaminiranih območjih v Rusiji.
Ukrajinski predsednik Leonid Kučma in predsednik parlamenta Vladimir Litvin sta že v petek v Kijevu položila rože na spominsko ploščo vojakom, ki so sodelovali pri odpravi posledic nesreče.
Po eksploziji, ki se je zgodila med varnostnim preizkusom, je izbruhnil silovit požar, ki je v ozračje poslal ogromne količine radioaktivnih delcev. Radioaktivnost, ki se je ob tem sprostila, je bila 500-krat večja od tiste, ki jo je povzročila bomba, odvržena na Hirošimo. Dejavna faza sevanja se je nadaljevala še deset dni, radioaktivni delci pa so onesnaževali ozračje vse do jeseni 1986, ko so končali izgradnjo sarkofaga, s katerim so prekrili četrti reaktor. V sami eksploziji je bilo neposrednemu sevanju izpostavljenih 600 delavcev elektrarne. Najhujše posledice sevanja sta poleg Ukrajine utrpeli Belorusija in Rusija.
Po podatkih ZN skoraj šest milijonov ljudi še vedno živi na ožarčenem območju, med njimi 2,3 milijona Ukrajincev (več kot polovica je otrok), 1,8 milijona Rusov in 1,6 milijona Belorusov. Vpliv nesreče na zdravje ljudi in okolje sicer še zdaj ni povsem znan. Po podatkih ukrajinskega ministrstva za zdravstvo pa je za neposrednimi posledicami nesreče umrlo približno 4300 ljudi.
Zadnji še delujoči reaktor v Černobilu je Ukrajina zaprla decembra 2000, v zameno za zaprtje pa naj bi iz tujine dobila pomoč v višini 2,3 milijarde dolarjev. S temi sredstvi naj bi zgradili dva nova reaktorja v jedrskih elektrarnah Rivna in Hmelnicki, s čimer bi nadomestili izpad električne energije, ki jo je proizvedla černobilska elektrarna.
Gradnjo so že začeli v 80-letih prejšnjega stoletja, a jo prekinili po nesreči v Černobilu, nato pa znova po padcu nekdanje Sovjetske zveze zaradi pomanjkanja denarja. Zdaj dela ne stečejo, ker Evropska banka za obnovo in razvoj za odobritev posojila v višini 215 milijonov dolarjev od Kijeva zahteva okrepljene varnostne ukrepe in povišanje cene električne energije.
