Shod, ki je prva večja prodemokratična demonstracija po vrsti množičnih protestov julija lani, se je končal pred poslopjem hongkonške vlade. Prodemokratična gibanja želijo s protestom ohraniti vpliv na vlado in jo prisiliti k demokratičnim reformam. Prizadevajo so predvsem za predajo politične oblasti ljudstvu in neposredne volitve svojih političnih voditeljev. "Mislimo, da je shod nujno potreben za ohranitev pritiska na vlado, da sprejme ustavne spremembe, ki bodo omogočile popolno demokracijo in neposredne volitve lokalnega vodje oblasti," je pojasnil tiskovni predstavnik organizatorjev Richard Tsoi.
Vodjo oblasti v Hongkongu trenutno voli 800-članski volilni kolegij, v katerem prevladujejo propekinški predstavniki. Na neposrednih splošnih volitvah prihodnje leto bodo izvolili le polovico poslancev hongkonškega parlamenta. Ustava ne dovoljuje neposrednih volitev voditelja hongkonške vlade pred letom 2007, vseh poslancev v parlamentu pa pred letom 2008.
Na julijskih protestih proti sprejemu spornega zakona o javni varnosti, s katerim so oblasti nameravale prepovedati upore, izdaje in udare, se je zbralo okoli 500.000 ljudi, ki so vsebino zakona razumeli kot grožnjo svojim svoboščinam. Izvajanje zakona je bilo zamrznjeno, hongkonška vlada pa je padla v najhujšo krizo po vrnitvi province pod kitajsko oblast 1. julija 1997.
