20 let kasneje: eni praznovali operacijo, 'čisto kot solza', drugi objokovali 'največje etnično čiščenje v Evropi po 2. svetovni vojni'

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović je danes v Kninu na slovesnosti ob 20. obletnici vojaške operacije Nevihta izpostavila, da današnji praznik na Hrvaškem ni usmerjen proti nikomur, tudi proti Srbiji ne. "Danes praznujemo zmago in enotnost," je poudarila predsednica v čustvenem nagovoru sredi Knina ob koncu uradnega dela proslave.

"Mi smo narod, ki slavi zmage in ne porazov. Mi smo narod, ki zna ceniti svobodo, ki je bila izborjena v krvi, saj vojna je bila tukaj in ne tam daleč stran," je dejala hrvaška predsednica, potem ko je okoli 14. ure položila vence ob spomeniku zmagi Nevihta 95 v središču Knina.

Grabar-Kitarovićeva je sicer ponovila del govora, ki ga je imela po torkovi vojaški paradi v Zagrebu, s katero so se na Hrvaškem začele slovesnosti ob dnevu zmage, domovinske hvaležnosti in veteranov ter 20. obletnici operacije Nevihta. Vnovič je izrazila obžalovanje za vsako izgubljeno hrvaško in srbsko življenje.

Kot je poudarila, so z zmago v Nevihti zlomili hrbtenico velikosrbske politike takratnega srbskega predsednika Slobodana Miloševića. "Zato ni dobro, da so danes v Srbiji zelo glasni tisti, ki so bili zelo tihi med zasedbo tretjine hrvaškega ozemlja ali so javno podpirali Miloševićevo politiko ter so bili razglašeni celo za njegove naslednike," je izjavila.

"Na Hrvaškem se ne mislimo vračati v zgodovino in ne želimo kriviti srbski narod zaradi agresije na našo državo, a nikoli ne bomo dovolili enačenja agresorja in žrtve," je še poudarila. Kot je dodala, na Hrvaškem nihče ne zanika, da so se po Nevihti zgodili tudi vojni zločini, a sama vojaška akcija je bila "čista kot solza".

Odgovorila je tudi na obtožbe iz Srbije, da je Nevihta povzročila največje etnično čiščenje po drugi svetovni vojni. Spomnila je, da je prvi hrvaški predsednik Franjo Tuđman povabil vse hrvaške državljane srbske narodnosti, ki niso sodelovali v uporu, da ostanejo na svojih domovih, medtem ko je evakuacijo zahteval vrh samooklicane Republike srbske krajine, ki je bila vzpostavljena na zasedenem hrvaškem ozemlju.

Dodala je še, da so z Nevihto med drugim preprečili srbsko zasedbo območja Bihaća ter morebitni še večji pokol, kot se je zgodil nekaj tednov pred Nevihto v Srebrenici.

Kljub visokim poletnim temperaturam, ki so dosegle 36 stopinj Celzija, se je v Kninu, nekdanjem jedru srbskega upora, zbralo več deset tisoč ljudi z vseh koncev Hrvaške, pa tudi iz BiH in drugih držav. V popoldanskih urah tam potekajo kulturne in športne prireditve, zvečer pa bo sledil še koncert znanih hrvaških izvajalcev na lokalnem nogometnem igrišču.

Prireditev so začeli že ob 6. uri zjutraj, ko so spustili 1000 belih golobov, ki so na svojemu "letu svobode" poleteli proti Vukovarju. Hkrati je iz Vukovarja poletelo 1000 golobov proti Kninu.

Nekdanji hrvaški vojaki so na kninski trdnjavi dvignili velikansko hrvaško zastavo, kakršno so na istem mestu postavili avgusta 1995. Nato so prebrali imena 229 hrvaških vojakov, ki so umrli ali so bili pogrešani med operacijo Nevihta, s katero je Hrvaška dokončno porazila srbske sile na Hrvaškem in si povrnila več kot 10.000 kvadratnih kilometrov svojega ozemlja med Jasenovcem in šibeniškim zaledjem.

Kot so izpostavili na današnji slovesnosti, so se za Nevihto odločili po tem, ko je srbska stran zavrnila vse predloge za politični dogovor, Bihaću v BiH pa je grozila usoda Srebrenice. S hrvaško zmago so vzpostavili pogoje za prekinitev vojne, med drugim tudi za podpis Daytonskega sporazuma za mir v BiH, kot tudi za mirno reintegracijo vzhodne Slavonije.

V spodnji fotogaleriji si lahko pogledate utrinke z vojaške parade v Zagrebu.

V Srbiji z minuto molka v spomin na žrtve Nevihte

V Srbiji so se medtem obletnice zmagovalne hrvaške operacije spomnili z žalovanjem. Vidijo jo namreč kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni, ko naj bi bilo s hrvaškega ozemlja pregnanih kar okoli 200.000 Srbov.

V Beogradu so v cerkvi Svetega Marka pripravili mašo zadušnico za umrle v Nevihti, popoldne pa je v beograjskemu Sava centru potekala slavnostna akademija, na kateri je govoril tudi srbski predsednik Tomislav Nikolić.

Po njegovih besedah je Hrvaška z Nevihto pobila in izgnala "svoj narod", s pripravo torkove vojaške parade pa pregnanim Srbom sporočila, da naj se ne vračajo, saj jih "vse znova čaka". Nikolić je mednarodno skupnost obtožil, da je deloma podpirala Nevihto, deloma pa je bila "tragično nema in ravnodušna".

Osrednja slovesnost ob dnevu spomina na trpljenje in pregon Srbov je sicer potekala v torek zvečer v Sremski Rači. Srbski premier Aleksandar Vučić je na njej poudaril, da Srbija ne bo več skrivala, da je bila Nevihta strašen zločin in da bi se je morali tisti, ki so v njej sodelovali, sramovati. Izrazil je upanje, da bo Srbija odslej lahko rekla, da je bil to zločin.

Vučić sicer še meni, da Srbija potrebuje racionalne, dobre in normalne odnose s Hrvaško. "Ne razumem ljudi, ki slavijo preganjanje prebivalstva. Potrebnih je kar šest dni in šest noči, samo da se prebere seznam ljudi, ki so zapustili Hrvaško."

Funkcionarji in privrženci srbskih radikalcev so medtem popoldne na protestu pred hrvaškim veleposlaništvom v središču Beograda zažigali hrvaške zastave in sporočali, da ne bodo nikoli priznali "neodvisne hrvaške ustaške države".

Vodja SRS in haaški obtoženec Vojislav Šešelj je pred zbranimi protestniki med drugim poudaril, da Srbijo že 20 let vodijo "nenarodni režimi", ki so formalno priznali hrvaško ustaško državo že s tem, ko so dovolili odprtje njenega veleposlaništva v prestolnici. SRS in pravi srbski patrioti tega po njegovih besedah nikoli ne bi storili, vsaj ne dokler traja okupacija Republike srbske krajine. Vučiću in Nikoliću je sporočil, da nimata pravice, da Hrvaški karkoli odpuščata v imenu srbskega naroda.