Najbolj so slavili v Forth Worthu v Teksasu, kjer bodo izdelovali nova letala in kjer se bo okrog 11.000 zaposlenim pridružilo še 9000 novih delavcev.
Za izdelavo naslednje generacije vojaških letal sta se potegovala Boeing Corp. s sedežem v Chicagu in Lockheed Martin s sedežem v Bethesdi v zvezni državi Maryland. Tako Lockheed Martin kot Boeing sta se dobro zavedala, kaj za prihodnost obeh pomeni pridobitev projekta, zato sta v dneh pred odločitvijo močno povečala reklamno kampanjo in lobiranje, ki je potekalo že od leta 1996, ko je Pentagon vsakemu podelil 660 milijonov dolarjev za raziskave in pripravo projekta.
Lockheed Martin je dobil 18,9 milijarde dolarjev, kolikor bo uvodoma stala priprava na serijsko proizvodnjo in prva letala, ki bodo začela prihajati s tekočega traku šele leta 2008. Izbira izdelovalca novega letala v projektu z imenom "joint strike fighter" pa je po terorističnih napadih spet razdelila ameriške politike. Medtem ko so se senatorji in kongresniki iz Teksasa neznansko veselili, pa so bili tisti iz Missourija, kjer bi Boeing v St. Louisu proizvajal svojo verzijo letala, razočarani. Boeing je upal, da bo lahko zaposlil dodatnih 8000 ljudi v Seattlu in v St. Louisu. Vodja demokratske manjšine v kongresu Dick Gephardt je izrazil razočaranje in obljubil, da si bo prizadeval prepričati odgovorne, da Boeingu omogočijo sodelovanje.
V Pentagonu zaenkrat še trdijo, da bi bilo zmagovalca nesmiselno siliti v sodelovanje s poražencem. Republikanski senator iz Teksasa Phil Gramm pa je ob razglasitvi zmagovalca veselo naznanil, da se bodo ameriškim sovražnikom poslej še bolj tresle hlače. Njegov republikanski kolega iz Montane Kit Bond ni delil navdušenja in zatrdil, da ni modro dajati prihodnosti ameriških zračnih sil v roke le enemu podjetju. Joint Strike Fighter bo zamenjal vsa lovska letala ZDA, s čimer bo Lockheed dobil popoln monopol. Bond se je strinjal z Gephardtom, da je treba sprejeti zakon, po katerem bi Boeingu omogočili sodelovanje v projektu. Boeing je sicer izgubil manj, saj ne izdeluje vojaških lovcev, v St. Louisu pa je bilo pri projektu zaposlenih le 100 ljudi.
Kongresna preiskovalna služba je doslej že dvakrat pozvala k odlogu odločitve o podelitvi projekta za novo letalo, ker nobeno od obeh podjetij ni izpolnilo visokih tehnoloških standardov. Pentagon trdi, da so njihovi testi pokazali, da sta obe letali dovolj dovršeni, kongresni preiskovalci pa pravijo, da je Pentagon uporabljal napačna merila za ocenjevanje. Pentagon načrtuje, da bi v naslednjih 20 letih izdelali 3000 novih letal. Novo lovsko-bombniško letalo bo imelo vse prednosti sodobne tehnologije. Bo izredno gibčno z nadzvočno hitrostjo, poleg tega pa se bo sposobno skriti pred radarji. Pri Lockheed Martinu so bili prepričani, da je njihovo letalo boljše, še posebej, ko je njihov prototip X-35 na uradnem preiskusu vzletel kot helikopter, dosegel nadzvočno hitrost in nato spet kot helikopter mirno pristal. Različica, ki bo izdelana za marince, britansko mornarico in britanske zračne sile, bo pristajala vertikalno, različica za ameriške zračne sile in mornarico pa standardno horizontalno.
