21.500 vojakov v Irak

Ameriški predsednik George Bush bo ob predstavitvi strategije za razrešitev krize v Iraku napovedal, da namerava poslati v Irak približno 21.500 vojakov, ki se bodo pridružili že obstoječim 130.000 vojakom v Iraku. 4000 vojakov naj bi napotili v provinco Anbar, toda večina jih bo ostala prav v Bagdadu. Vojaški poveljniki v Iraku so poudarili, da je ključ do uspeha v Iraku zmanjšanje sektaškega nasilja v iraški prestolnici.

Ob predstavitvi strategije naj bi Bush še pozval k odobritvi okoli milijarde dodatnih dolarjev za pomoč iraškemu gospodarstvu, civilni družbi, infrastrukturi in pravosodnem sistemu, so še povedali neimenovani sodelavci.Nova strategija predvideva okrepitev močno kritiziranih iraških varnostnih sil in prenos nadzora nad državo slednjim do novembra letos. Vendar pa ob tem Bush ne bo povedal, kaj se bo zgodilo, če iraškim silam to ne bo uspelo.

Washington pa pri tem pričakuje, da si bo iraški premier Nuri al Maliki prizadeval za politične reforme, namenjene pridobitvi podpore sunitske manjšine. Te reforme naj bi vključevale tudi nov sklop zakonov, ki naj bi ga sprejeli do naslednjega meseca in ki bo opredeljeval pravično porazdelitev dohodkov od nafte.

Bushu pristrigli krila

Demokratski senator Edward Kennedy je pred objavo strategije iz Massachusettsa napovedal, da bo predlagal zakon, s katerim bodo brez posebnega privoljenja senata preprečili financiranje napotitve dodatnih ameriških enot v Irak.

Kennedy je načrt ameriškega predsednika za napotitev novih vojakov v Irak označil za "novo veliko napako". "Ne moremo le govoriti, da nasprotujemo napotitvi novih vojakov v Irak, moramo nekaj narediti, da to preprečimo," je dejal demokratski senator iz Massachusettsa.

Da bo Bush gotovo trčil na nasprotovanje v ameriškem kongresu, je v nedeljo že nakazala nova predsednica predstavniškega doma, v katerem imajo zdaj večino demokrati, Nancy Pelosi. Napovedala je, da ne bo dobil podpore za financiranje dodatnih sil v Iraku. "Bush ne bo dobil nobenega bianco čeka več, da bi lahko delal, kar hoče," je dejala za ameriško televizijo CBS.

Demokrat Carl Levin iz Michigana pa je izjavi za ameriške medije dejal, da je treba pozornost Iračanov usmeriti k dejstvu, da ameriška zavezanost ni neomejena in da se morajo sami spraviti v red. Edini način za to pa naj bi bil, da se jim pove, da se bodo ameriške sile začele "prerazporejati" v štirih do šestih mesecih.

Demokrati se sicer močno izogibajo besedi "umik" in govorijo o "prerazporejanju", saj so v škripcih, ker po eni strani nočejo prevzeti odgovornosti za umik in poraz v boju, ki so ga začeli republikanci z Bushem na čelu, po drugi strani pa njihovi volivci od njih jasno in glasno zahtevajo, naj to nesmiselno vojno ustavijo.

Demokrati, ki imajo po novembrskih volitvah v kongresu večino, si ne želijo končati iraške vojne tako, kot se je končala vietnamska - s prenehanjem financiranja vojaškega posredovanja, ki mu je sledil poraz. Demokrati upajo, da bodo s pritiskom in grožnjami o zaprtju pritoka finančnih sredstev predsednika, ki ima glavna pooblastila za vodenje vojne, prepričali, da privoli v začetek umika v naslednjih šestih mesecih.

Strategija za ustavitev nasilja?

Po napovedih ameriških medijev naj bi Bush v iraški strategiji razgrnil več ciljev, ki naj bi jim sledila iraška vlada premiera Nurija al Malikija, da bi zajezila medverske napetosti, pa tudi ukrepov za politično in gospodarsko stabilizacijo Iraka. V politični proces v državi naj bi pritegnili več sunitov, dokončali načrt za razdelitev prihodka od nafte in omilili politiko do članov nekdaj vladajoče stranke Baas, je poročal ameriški dnevnik New York Times.

Predstavniški dom ameriškega kongresa je v torek z 299 glasovi za in 128 proti potrdil predlog protiteroristične zakonodaje na podlagi priporočil komisije 11. septembra, ki je raziskala okoliščine terorističnih napadov na ZDA leta 2001 in podala priporočila za spremembe. To je prvi predlog zakona, ki ga je predstavniški dom v letošnjem letu potrdil pod novim demokratskim vodstvom in ni naletel na navdušenje v Beli hiši.