Zvezno sodišče v San Martinu blizu Buenos Airesa je zadnjega argentinskega diktatorja, upokojenega generala Reynalda Bignoneja, obsodilo na 25 let zapora zaradi mučenja in nezakonitih pridržanj v času njegove diktature v letih 1982 in 1983. Sodišče je na od 17 do 25 let zapora obsodilo še šest nekdanjih argentinskih generalov.
Sodišče je 82-letnega Bignoneja spoznalo za krivega v 56 točkah obtožnice, ki ga med drugim bremenijo mučenja, ropanja, odvzema prostosti in ilegalnih hišnih preiskav. Za te zločine naj bi bil Bignone soodgovoren kot tedanji poveljnik vojašnice Campo de Mayo, ki je bil eden od največjih centrov za mučenje v času njegove diktature.
Sodišče je zaradi zločinov v času Bignonejeve diktature na 17 do 25 let zapora obenem obsodilo še šest nekdanjih argentinskih generalov, ki so danes vsi stari več kot 80 let.
Bignone je vodenje vojaške hunte prevzel 1. julija 1982, potem ko je njegov predhodnik, general Leopoldo Galtieri, odstopil po porazu Argentine v Falklandski vojni. Njegova diktatura je trajala do 10. decembra 1983, ko je oblast prevzel prvi izvoljeni argentinski predsednik Raul Alfonsin.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.