16. oktobra 1978 je na Trgu Sv. Petra v Vatikanu novega papeža - po 455 letih je bil to prvi poglavar Rimskokatoliške cerkve, ki se ni rodil v Italiji – pozdravila večmilijonska množica vernikov.
Vseh 25 let papeževanja Karola Wojtyle, rojenega leta 1920 v bližini Krakova na Poljskem, na Trgu Sv. Petra niso sprejemali s tolikšno toplino. Tri leta po imenovanju je namreč komaj preživel atentat. Napadalca, turškega državljana Mehmeta Alija Agčo, je pozneje obiskal v zaporu in mu oprostil. Kljub hudim ranam je Janez Pavel II. hitro okreval in začel pravo odisejado. Med stodvema potovanjema po vsem svetu so odmevala predvsem tista, namenjena spodbujanju verske in ideološke strpnosti. V Sveti deželi je vse Jude pozval k odpuščanju za grehe, ki so jim jih kdaj koli storili kristjani. Dobro leto pozneje, maja 2001, je v Siriji kot prvi papež obiskal mošejo. V Vatikanu pa je sprejel kubanskega voditelja Fidela Kastra in tibetanskega duhovnega voditelja dalajlamo.
Janez Pavel II., ki mu kritiki očitajo pretirano konservativnost predvsem zaradi vztrajanja pri nedotakljivosti celibata in ostrega nasprotovanja kakršni koli obliki kontracepcije, se bo v zgodovino zapisal tudi zaradi svojega dolgoletnega prizadevanja za mir na svetu, letošnja Nobelova nagrada za mir pa naj bi se mu izmuznila le za las. Medtem ko je letos spomladi ostro obsodil ameriško-britanske napade na Irak, je v začetku devetdesetih let pozival k miru v republikah nekdanje Jugoslavije. Doslej je obiskal tri izmed njih, poleg Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, dvakrat - leta 1996 in1999 - tudi Slovenijo.
