Kazen, ki jo je mednarodno sodišče za zločine storjene na tleh nekdanje Jugoslavije sodišče izreklo 48-letnemu Momirju Nikoliću, je celo večja kot jo je zahtevalo tožilstvo. Nikolić se je zagovarjal kot kriv prve obtožbe, in sicer zločinov proti človeštvu, zaradi njegovega priznanja pa so bile opuščene štiri druge obtožbe zoper njega. Tožilstvo je zato predlagalo 15 do 20 let, obramba pa deset let zaporne kazni.
Mednarodne mirovne sile v BiH (SFOR) so Nikolića aretirale aprila lani na njegovem domu. Sprva je trdil, da ni kriv za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid v Srebrenici, kot mu jih je očitalo tožilstvo. Vendar pa je maja letos spremenil zagovor, potem ko se je s tožilstvom haaškega sodišča sporazumel o priznanju krivde za zločin proti človečnosti v zameno za umik obtožbe za genocid in kršenje vojnega prava in običajev. Prav tako je pristal na pričanje proti svojima nekdanjima poveljnikoma, Draganu Jokiću in Vidoju Blagojeviću.
Nikolić je prvi visoki predstavnik vojske bosanskih Srbov, ki je priznal krivdo za pokol v Srebrenici. Njegove izjave so pomembne za tožilstvo v morebitnem procesu proti nekdanjemu političnemu voditelju bosanskih Srbov Radovanu Karadžiću in vojaškemu poveljniku Ratku Mladiću, ki sta prav tako obtožena pokola v Srebrenici.
Na procesu proti Jokiću in Blagojeviću je Nikolić pričal septembra in zatrdil, da je bil množičen pokol v Srebrenici vnaprej načrtovan. Pojasnil je, da sta mu njegova nadrejena, Mladič in načelnik za varnost v generalštabu vojske Republike srbske, polkovnik Ljubiša Beara, dan po zavzetju Srebrenice, 12. julija 1995, sporočila, da je potrebno pobiti vse moške ujetnike. Nikolić je prav tako priznal, da je 12. in 13. julija v Potočarih nadziral ločevanje srebreniških moških od žensk in otrok, pri čemer je vedel, da jih bodo ubili. Nikolić je po besedah haaškega sodišča po ubojih tudi nadzoroval premeščanje posmrtnih ostankov žrtev in uničevanje dokazov.
Srebrenica je bila med vojno v BiH t.i. varovano območje ZN, kamor se je zateklo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Radislava Krstića in Mladića je ofenzivo na mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil ZN, začela 9. julija 1995. Pri tem so kot talce zajeli tudi nekaj nizozemskih vojakov.
Padec muslimanske enklave Srebrenica 11. julija 1995 velja za najhujši pokol v Evropi po drugi svetovni vojni. Srbske sile so na območju pod zaščito ZN takrat ubile več kot 7000 Muslimanov. Iz množičnih grobišč so doslej izkopali 5000 trupel.
Haaško sodišče je Krstiča za genocid že obsodilo na 46 let zapora.
