27 let zapora za Krajišnika

Nekdanjega predsednika skupščine Republike srbske Momčila Krajišnika je obtožnica bremenila genocida in zločinov proti človečnosti na začetku vojne v BiH. Tožilstvo je zanj zahtevalo dosmrtno zaporno kazen, obramba pa je tričlanskemu senatu ob zaključku sojenja predlagala, naj ga oprosti odgovornosti.

Sodišče je nazadnje 62-letnega Krajišnika zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo obtožbe genocida in sodelovanja pri genocidu. Zato pa so ga spoznali za krivega zločinov proti človečnosti, kršenja vojnega prava, grobih kršitev Ženevskih konvencij in drugih nečloveških dejanj v obdobju od 1. julija 1991 do 31. decembra 1992.

Obsodili so ga na 27 let zapora, šest let je že odsedel, saj so ga aretirali že leta 2000. 

Banja Luka: Kazen previsoka

Predsednik in premier Republike srbske, Dragan Čavić in Milorad Dodik menita, da je haaško sodišče odmerilo previsoko kazen Krajišniku. Čavić je sodbo označil za "šokantno", kajti Krajišnik je bil kot predsednik skupščine Republike srbske "prvi med enakimi, zato je mogoče sodbo proti njemu šteti tudi kot sodbo proti celotnemu prvemu takratnemu skupščinskemu sklicu".

Tudi drugi vodilni politiki srbske entitete v BiH menijo, da je 27 let zapora prestroga kazen, vendar so vsi zadovoljni, ker ga je sodišče oprostilo odgovornosti za genocid.

Sarajevo: Kazen je premila

Generalni sekretar bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Amir Zukić pa je zatrdil, da je 27 let zapora za Krajišnika premila kazen. "Znano je, da je bil Krajišnik ob Karadžiću in Mladiću ključni človek ter da je vedel za vse zločine, ki so se zgodili," je še povedal Zukić. 

Zločini nad Hrvati in Bošnjaki

Obtožnica na sedemnajstih straneh je Krajišnika bremeni la hudih zločinov nad bosanskimi Muslimani, bosanskimi Hrvati in tistimi bosanskimi Srbi, ki se niso strinjali s politiko Velike Srbije. Posamično je naštetih več kot 1300 imen ljudi, ki so umrli med ali po srbskih napadih na ujetniška taborišča.

Krajišnik naj bi bil za zločine odgovoren tako kot posameznik kot tudi v vlogi nadrejenega. Skupaj s takratnim predsednikom Republike srbske Radovanom Karadžićem in vojaškim voditeljem bosanskih Srbov Ratkom Mladićem, ki sta še vedno na begu, je Krajišnik "nadziral vojaške sile bosanskih Srbov ter vse organe takrat vladajoče Srbske demokratske stranke (SDS) in vlade, ki so bili udeleženi pri teh zločinih", so zapisali v obtožnici.