30 let kasneje: prelomne spremembe so najbolj koristile elitam

Tako kaže raziskava, ki jo je ob 30. obletnici padca Berlinskega zidu, opravil Pew Research Center v 17 državah, med drugim v Rusiji, Ukrajini, na Poljskem, Češkem, Slovaškem, v Bolgariji, Nemčiji, na Madžarskem in v Litvi. Večina vprašanih podpira prehod v večstrankarski sistem in tržno gospodarstvo, a ta podpora še zdaleč ni enotna.

Na Poljskem spremembe podpira 85 odstotkov vseh vprašanih, podobno tudi na območju nekdanje vzhodne Nemčije. Več kot 70 odstotkov ljudi podpira večstrankarski sistem in tržni kapitalizem tudi na Češkem, Madžarskem in Slovaškem, manj pa v Ukrajini in Rusiji – v slednji prehod v večstrankarski sistem podpira zgolj 43 odstotkov vprašanih, prehod v tržno gospodarstvo pa le 38 odstotkov.

Enaka vprašanja o večstrankarski demokraciji in tržnem gospodarstvu so bila zastavljena leta 1991 in nato leta 2009. V nekaterih državah, natančneje na Madžarskem, v Ukrajini in Litvi, se je podpora obema spremembama med letoma 1991 in 2009 zmanjšala, nato pa znova narasla v zadnjem desetletju – z izjemo Rusije, kjer je podpora padala tudi od leta 2009.

Podpora obema spremembama je v veliki meri odvisna tudi od tega, koliko so posamezne države v zadnjih treh desetletjih napredovale, menijo avtorji. Tako večina Poljakov, Čehov in Litovcev ter štirje od desetih vprašanih Madžarov in Slovakov menijo, da je gospodarska situacija dandanes boljša kot v komunizmu. Nasprotno pa v Rusiji, Ukrajini in Bolgariji več kot polovica ljudi meni, da je trenutno stanje v državi slabše, kot je bilo pred tremi desetletji.

Največ napredka so po mnenju vprašanih države Vzhodne in Osrednje Evrope od padca komunizma naredile na področju izobraževanja in življenjskega standarda. Na drugi strani pa so mnenja močno deljena pri vprašanju družinskih vrednot, zagotavljanja javnega reda in miru, večina vprašanih pa prav tako meni, da so imele spremembe negativni vpliv na zdravstvo. 

Močno je med prebivalci nekdanjega vzhodnega bloka razširjeno mnenje, da so se s spremembami pred 30 leti najbolj okoristili politiki in določeni gospodarstveniki, medtem ko navadni državljani s padcem komunističnih režimov niso pridobili toliko kot elite. Avtorji raziskave so tako zaznali, da je nezadovoljstvo s političnimi elitami močno razširjeno – kar 69 odstotkov Evropejcev se ni strinjala s trditvijo, da je "izvoljenim uradnikom mar, kaj si mislijo ljudje, kot sem jaz". 

Mnenja so deljena tudi glede prihodnosti. V nekdanjih komunističnih državah so prebivalci najbolj zaskrbljeni glede delovanja političnega sistema v prihodnje ter glede brezposelnosti in neenakosti. Kljub temu pa na vzhodu bolj pozitivno gledajo na prihodnost njihovih otrok, v primerjavi z Zahodno Evropo. Tako 61 odstotkov Ukrajincev, 60 odstotkov Litovcev in 57 odstotkov Poljakov meni, da bodo njihovi otroci živeli bolje oziroma da bo prihodnja generacija finančno na boljšem kot njihovi starši. Na drugi strani pa je tega mnenja zgolj 16 odstotkov Francozov, 23 Italijanov in 25 odstotkov Špancev.

Prebivalci držav, ki so postale del Evropske unije, v večini menijo, da je to prineslo pozitivne spremembe. Najvišjo podporo so avtorji raziskave tako zaznali na Poljskem in v Litvi. Kot so pokazale že pretekle raziskave Pew Research Center, Evropejci v veliki večini verjamejo v evropske vrednote in ideje Evropske unije, a so nezadovoljni z njenim načinom delovanja – menijo, da je Bruselj neučinkovit ter da ne razume potreb navadnih državljanov.

V Rusiji in Ukrajini pa je situacija povsem drugačna: "V manjši meri odobravajo prehod v demokracijo in kapitalizem, manjša je podpora določenim demokratičnim vrednotam, večje je nezadovoljstvo z lastnim življenjem," menijo avtorji raziskave.

Raziskava se je posebej osredotočila na Nemčijo, ki je bila po drugi svetovni vojni razdeljena na vzhodni in zahodni del – in večina Nemcev danes meni, da je bila združitev za državo dobra. A obenem po vseh teh letih združitve, vzhod in zahod še vedno nista dosegla enakega življenjskega standarda, je še pokazala raziskava. 

A splošno zadovoljstvo z življenjem se je tako v vzhodni Nemčiji kot v drugih državah vzhodnega bloka v primerjavi z raziskavo iz leta 1991 močno povišalo – takrat je na primer zgolj 12 odstotkov Poljakov, vprašanih, naj ocenijo svoje življenje od 0 do 10 – podalo oceno sedem ali več. Dandanes se je ta številka povzpela do 56 odstotkov.