30 milijonov ljudi na poti do zdravstvenega zavarovanja

Ameriški senat je danes s 60 glasovi proti 39 potrdil predlog reforme zdravstvenega sistema, ki ga bo sedaj treba uskladiti še z novembra potrjenim predlogom predstavniškega doma. Oba predloga sta bila potrjena brez sodelovanja republikancev. Senatorji so se po potrditvi reforme po 24 dneh neprekinjene razprave skupaj s predsednikom ZDA Barackom Obamo podali na božično-novoletne počitnice.

Korenita sprememba

Na kratki novinarski konferenci po sprejemu predloga zakona so se demokrati ponovno spomnili pokojnega kolega Edwarda Kennedyja iz Massachusettsa, katerega bogato senatno kariero je najbolj zaznamoval prav boj za splošno zdravstveno zavarovanje v ZDA. Njegova vdova Vicki Kennedy je vztrajno spremljala dolgotrajno razpravo v senatu in s svojo prisotnostjo na galeriji vzpodbujala demokrate. Senatni predlog sicer ne prinaša splošnega zavarovanja, vendar pa pomeni po letu 1965 največji korak v tej smeri, ki korenito spreminja ameriški pristop do zdravstva, in demokrati napovedujejo, da ga bodo z leti izboljševali.

Pohvale in kritike

Vodja demokratske večine Harry Reid iz Nevade, ki se bo zapisal v zgodovino senata kot uspešen pogajalec, če bo zakon na koncu tudi sprejet, je dejal, da se sedaj proces šele prav začenja in da si bodo prizadevali za izboljšanje sistema. Opozoril je, da brez potrditve zakona, čeprav ni vsem všeč, ne bodo dobili druge priložnosti še vrsto let. Po glasovanju je tudi dejal, da so sedaj bližje uresničitvi Kennedyjevih sanj.

Vodja republikanske manjšine v senatu Mitch McConnell iz Kentuckyja, ki je prav tako uspešno kot na drugi strani Reid držal svoje poslance skupaj v nasprotovanju reformi, se je znova pritožil nad hitenjem. "Če bi bil zakon res kaj prida, potem z njim ne bi hiteli na božič," je dejal, čeprav je dejstvo, da so republikanci letos izkoristili vsako priložnost za obstrukcijo in jo utrjevali, ko se je z zavlačevanjem javna podpora predlogu zakona nižala.

Ankete kažejo, da so ljudje proti predlogu

Ankete dejansko kažejo, da so ljudje večinoma proti senatnemu predlogu oziroma tudi proti predlogu predstavniškega doma. Obenem pa kažejo, da 70 odstotkov ljudi ne ve skoraj nič o podrobnostih kongresnih predlogov, razen tistega, kar ni všeč levici in republikancem. Demokrati upajo, da jim bo sčasoma uspelo prepričati ljudi, pri čemer jim gre v prid dejstvo, da si skoraj 70 odstotkov Američanov reformo zdravstva res želi.

Dobro za demokrate je že to, da kongresna predloga sploh podpira še okoli 40 odstotkov Američanov, ki so na televizijah lahko vsak dan slišali večinoma le kritike posameznih delov zakonodaje in procesa. Slišali so, da demokrati uvajajo sistem, ki bo povišal davke, podražil premije, poslabšal kakovost zdravstva, uničil gospodarstvo, potopil proračun, uvedel socializem, pa tudi evtanaziral ostarele.

Najbolj ironična je bila republikanska obramba sistema zavarovanja za ostarele medicare, proti kateremu so se ob ustanavljanju leta 1965 borili z vsemi štirimi in z istimi argumenti kot danes. Levica po drugi strani napada predsednika Obamo, da je prelomil obljubo in se odpovedal ustanovitvi javne zavarovalnice, kar je med predsedniško kampanjo predstavljal kot pogoj, da se zasebne zavarovalnice prisilijo v poštenost. Levici prav tako niso všeč omejitve glede pokritja splava in druge podrobnosti v enem ali drugem predlogu.

Uspela odstraniti javno zavarovalnico

Kampanja je sicer eno, politična realnost v senatu, kjer obstrukcija pomeni, da je treba zadovoljiti in "podmazati" vsakega od 60 senatorjev, pa drugo. To sta lepo izkoristila neodvisni senator iz Connecticuta Joseph Lieberman in demokrat Ben Nelson iz Nebraske, ki sta v pogajanjih igrala vlogo opozicije in uspela odstraniti javno zavarovalnico. Ta pa ostaja v predlogu predstavniškega doma in obetajo se ostra pogajanja med obema domovoma.

Uspeh reforme, ki doslej še nikoli ni prišla tako daleč, kaže, da se ZDA v skladu z željo volivcev na lanskih volitvah spreminjajo. Republikanci želijo te spremembe ustaviti, a jih ne morejo. Vsaj ne do naslednjega novembra, ko bodo znova kongresne volitve, na katerih računajo na dober rezultat. Nekateri niti nočejo čakati in se že poslužujejo "krivolova". Senator John McCain je pozval konservativnega demokrata v predstavniškem domu iz Pensilvanije Chrisa Carneyja, naj prestopi, potem ko je to pred dnevi sam od sebe storil prav tako konservativni demokrat iz Alabame Parker Griffith. Carney je vabilo vljudno odklonil, saj je za razliko od Griffitha letos pri pomembnih temah glasoval z demokrati.

30 milijonov novih ljudi z zavarovanjem

Obama upa, da bo lahko predlog reforme podpisal do prvega govora o položaju v državi februarja 2010. Kljub razlikam v obeh predlogih pa se demokrati zavedajo, da lahko sedaj uničijo le sami sebe, če ne bo dogovora. Senatni predlog predvideva zavarovanje za 94 odstotkov prebivalcev ZDA, mlajših od 65 let. Starejši so že v zveznem sistemu medicare. To pomeni okoli 30 milijonov novih ljudi z zavarovanjem. Stal naj bi 871 milijard dolarjev v desetih letih in bi, po izračunu nestrankarskega Kongresnega proračunskega urada, v tem času za najmanj 130 milijard dolarjev zmanjšal zvezni proračunski primanjkljaj.

Kako pokriti stroške?

Stroške bi pokrili z višjim davkom v sistem medicare, varčevanjem v okviru tega sistema in sistema zavarovanja za revne medicaid ter celo desetodstotnim davkom na salone za sončenje. Pokrili bi jih tudi s 40-odstotnim davkom na drage zavarovalne police, posebnimi taksami za proizvajalce medicinske opreme, zavarovalnice in farmacevtska podjetja, pa tudi s kaznovanjem posameznikov, ki se ne bodo zavarovali. Uvodoma z 95 dolarji na leto, kasneje pa z do 750 dolarji. Za reveže bo veljala izjema oziroma bodo dobili subvencije. Kaznovani bodo tudi delodajalci, katerih delavci bodo potrebovali subvencije. Mladi do 26. leta bodo lahko ostali zavarovani po starših. Zavarovalniška industrija bo še naprej zaščitena pred protimonopolnimi tožbami, nezakoniti priseljenci pa se ne bodo smeli zavarovati.

Zavarovalnice ne bodo smele več zavrniti zavarovanja bolnim

Tako senatni kot tudi predlog predstavniškega doma predvidevata ustanovitev novih borz zdravstvenega zavarovanja, na katerih naj bi podjetja tekmovala za stranke, kar naj bi znižalo cene polic. Zavarovalnice ne bodo smele več zavrniti zavarovanja bolnim ali jim "navijati" cene. Predlog predstavniškega doma predvideva zavarovanje za 96 odstotkov prebivalcev ZDA, mlajših od 65 let, stal pa naj bi 1055 milijard dolarjev v desetih letih. Stroške sistema bi pokrili podobno, kot predvideva predlog senata. Predlog predstavniškega doma zasebnim zavarovalnicam prav tako odvzema zaščito pred protimonopolnimi tožbami.