Slovenija v operaciji Združeni zaščitnik ne bo sodelovala

Stališče Slovenije, da z vojaškimi silami v operaciji zveze Nato v Libiji ne bo sodelovala, se ne spreminja, je danes v Bruslju povedala obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Slovenija bo sicer še naprej sodelovala pri humanitarnih dejavnostih, s pošiljkami zdravil in zdravstvene opreme ter s finančnimi sredstvi, je pojasnila.

Generalni sekretar zavezništva Anders Fogh Rasmussen je v razpravi o Libiji na zasedanju obrambnih ministrov članic zveze Nato povedal, da se pojavljajo težave z vzdržljivostjo v operaciji Nata v Libiji.

Ob tem je tiste članice Nata, ki v operaciji Združeni zaščitnik že sodelujejo, pozval k povečanju prispevkov, tiste zaveznice, ki še ne prispevajo, pa je pozval, naj premislijo o morebitni podpori na različne načine.

"Slovensko stališče se s tem ne spreminja, torej Slovenija ostaja država, ki pritrjuje in podpira obe resoluciji VS ZN ter jasno izraža stališče, da z vojaškimi silami v operaciji Združeni zaščitnik ne bo sodelovala," je poudarila Jelušičeva. Humanitarne dejavnosti bodo tako po njenih besedah "tudi v prihodnje po vsej verjetnosti glavnina slovenskega prispevka". Ob tem je Jelušičeva pojasnila, da je Slovenija že prispevala 50.000 evrov v humanitarne namene za pomoč beguncem iz Libije in večjo pošiljko zdravil v Bengazi. Tudi v prihodnjih dneh se po ministričinih besedah pripravlja pošiljka zdravil, obvez in podobnega zdravstvenega materiala. K temu je ministrica sicer dodala, da "lahko seveda pride tudi do kakšne drugačne odločitve".

To je po njenih besedah povezano z dejstvom, da je danes že kar nekaj držav najavilo nov razmislek o sodelovanju in prispevke k vojaški operaciji, pri čemer gre v glavnem za pripadnike v poveljstvu operacije ali dajanje na razpolago pristanišč in letalskih oporišč. "V tem duhu je možna tudi sprememba slovenskega stališča, če bi seveda za to bila ustrezna politična volja. A v tem trenutku lahko le znova potrdim, da se stališče glede slovenskega vojaškega angažiranja v ničemer ne spreminja," je še poudarila ministrica. Ob tem je dodala, da bi se dalo razmišljati v smeri podpore angažiranja EU v Libiji. Ministrica je še poudarila, da je operacija Nata v Libiji že prinesla rezultate, saj je bilo zavarovanih zelo veliko življenj civilistov.

Članice Nata po njenih besedah v operaciji Združeni zaščitnik sodelujejo na tri različne načine. V prvi skupini so tiste članice in partnerice, ki sodelujejo v letalskih napadih. To je osem članic Nata, med njimi Francija in Velika Britanija, ter ena partnerica, Združeni arabski emirati. V drugi skupini so države, ki operacijo podpirajo infrastrukturno in logistično, na primer s pripadniki v poveljstvih operacije, s pristanišči in letalskimi oporišči in podobno. Teh članic je skupaj s tistimi, ki sodelujejo v letalskih napadih, 13, sicer pa tako prispevajo še štiri partnerice. Tretja skupina, v katero sodi večina članic Nata, tudi Slovenija, pa sicer podpira obe resoluciji ZN, torej 1970 in 1973, vendar ne sodelujejo z vojaškimi silami, pač pa podpirajo pomoč libijskemu prebivalstvu s pomočjo humanitarnih dejavnosti in donacij.

Vsem državam pa je po ministričinih besedah skupno to, da že sedaj izražajo zaskrbljenost nad tem, kaj se bo zgodilo po padcu režima Moamerja Gadafija, in nad tem, ali obstajajo postkonfliktne rešitve. Stališče Nata je po ministričinih besedah zelo jasno: Nato je pripravljen na pomoč, vendar mora za vodenje takšne operacije prevzeti odgovornost oziroma vodstvo ena mednarodnih organizacij: ZN, EU ali regionalne organizacije, na primer Arabska liga ali Afriška unija.

V Misrati umrlo najmanj deset upornikov

Več tisoč enot zvestih libijskemu voditelju Moamerju Gadafiju napreduje proti mestu Misrata, ki je v rokah upornikov. Mesto obstreljujejo s treh strani, v napadih pa je do sedaj umrlo najmanj deset upornikov, je sporočil predstavnik uporniških sil.

Gadafijeva vlada še ni potrdila oz. zanikala teh informacij. "Misrato močno obstreljujejo … Gadafijeve sile obstreljujejo Misrato s treh strani: vzhoda, zahoda in juga," je povedal predstavnik upornikov Hassan al-Misrati, ki je v mestu. "Poslal je več tisoč enot z vseh strani in sedaj poskušajo prodreti v mesto. A ni jim še uspelo. Izgubili smo deset upornikov, 26 je ranjenih, večina je v kritičnem stanju," je še dodal.

31 smrtnih žrtev v napadu Nata na Tripoli

Natova letala ponovno napadajo Tripoli. Močna eksplozija je odjeknila v središču mesta, potem ko so ga preletela letala.

Včeraj so letala dolge ure neprekinjeno bombardirala mesto, a so napad prekinili danes v zgodnjih jutranjih urah. Napadi so bili po besedah tiskovnega predstavnika Gadafijevega režima Muse Ibrahima usmerjeni na okraj Bab al Azizija, kjer je kompleks libijskega voditelja Gadafija, na vzhodno predmestje Tadšura in na cesto, ki vodi do letališča na jugu prestolnice. Napadi naj bi po podatkih libijskih oblasti zahtevali 31 smrtnih žrtev.

Gre za najhujši in najobsežnejši napad od konca marca, ko je na čelo vojaškega posredovanja v Libiji stopila zveza Nato, poroča spletna stran avstrijske televizije ORF.