4.365 uradnikov ob plačo, ki je višja od plače evropskih predsednikov?

4.365 evropskih uradnikov, ki zaslužijo več kot Angela Merkel. Naslov časopisa Welt am Sonntag, ki je najprej razjezil Nemce, nato pa še državljane držav, katerih mediji so zgodbo množično povzemali. V Bruslju niso bili zadovoljni. "To je, kot bi mešali jabolka in hruške," je dejal tiskovni predstavnik Evropske komisije, ko so ga vprašali, kako je mogoče, da nekaj uradnikov zasluži več kot šefi držav članic.

Nemški novinarji so nato priznali, da morda res ni najbolj pošteno primerjati plačo Merklove s prejemkov evropskega birokrata, ki se mu tja prištejejo še najrazličnejši dodatki. A vseeno je jasno, da Unija pač ima nekaj mastno plačanih uradnikov.

Kot vse kaže, bi se to v kratkem lahko spremenilo. Nov evropski proračun za obdobje 2014 do 2020 je v fazi sprejemanja, nov predlog bo na mizi v četrtek, kot poroča avstrijski Kurier, pa naj bi prinesel nekaj sprememb tudi za evropske uradnike, ki naj bi ostali brez več privilegijev.

"Spremembe zagotovo bodo," je povedal sekretar Reinhold Lopatka in tako jasno povedal, da dodatnih milijonov, ki so jih  za svoje delovanje želele evropske institucije, ne bo.

Predlog o racionalizaciji dela in plač 40.000 uradnikov v evropskih institucijah je bil na mizi že pred letom in pol, predvideval je, da bi do leta 2020 prihranili približno milijardo evrov. In sicer tako, da bi za 5 odstotkov zmanjšali število delovnih mest, delovni čas pa iz 37,5 delovne ure na teden podaljšali na 40. Poleg tega bi upokojitveno starost s 63 dvignili na 65 let in tako sledili trendu v državah članicah.

Predlagatelji racionalizacije pa menijo, da pri spremembah ne bi smeli delati le kozmetičnih popravkov, ampak bi morali zagristi predvsem v dodatne privilegije evrobirokratov.

Ti tako poleg letnega dopusta v dolžini od 24 do 30 dni dobijo še tri do šest dodatnih prostih dni za potovanja v domovino, poleg tega evropske instutucije poznajo še dneve, ko so zaprte, zaposleni pa na kolektivnem dopustu, lani je bilo takšnih dnevov devet, predvsem na račun časa med božičem in novim letom.

Tudi finančni dodatki niso zanemarljivi. Evropski uradnik z dvema nepreskrbljenima otrokoma dobi na mesec 745 evrov neobdavčenega dodatka, njihovi otroci lahko šole, za katere sicer letna šolnina stane okoli 10.000 evrov, obiskujejo zastonj, od višine plače pa je odvisen dodatek za gospodinjstvo, ki znaša med 220 in 540 evrov.

Ne le v Bruslju, varčevali naj bi po novem tudi v evropskih agencijah v državah članicah. Teh je okoli 40, pokrivajo pa različna področja. Na Dunaju se tako na primer ukvarjajo s temeljnimi pravicami, v Španiji z ribištvom. Ali kot se je slikovito izrazil eden od evropskuh diplomatov – edina agencija, ki EU manjka, je tista za varčevanje.