"Neeksplodirane kasetne bombe so spremenile domove, življenja in prostore druženja 400 milijonov ljudi v minska polja,“ je v poročilu zapisala mednarodna skupina Handicap International. Več kot 13 tisoč civilistov je bilo v zadnjih letih po uradnih podatkih v eksplozijah bomb, ki so ostale po spopadih, ubitih ali poškodovanih, realna številka je najverjetneje nekajkrat višja.
V zadnjih letih so takšne bombe množično uporabljali v Iraku, Afganistanu in Čečeniji, življenje na jugu Libanona je po lanskoletnem izraelskem bombardiranju popolnoma zastalo. Po ocenah Handicap International je bilo 98 odstotkov žrtev civilistov, ki so se po spopadih vrnili domov.
Mednarodni pozivi za prepoved uporabe bomb, ki lahko še leta potem, ko so odvržene, eksplodirajo, so zato vse glasnejši in tudi uspešnejši. Februarja se je v Oslu 46 držav zavezalo, da jih bodo prepovedali do naslednjega leta. Žal pa med njimi ni bilo največjih proizvajalk take vrste orožja, Združenih držav, Kitajske in Rusije. Enoglasno so zatrdile, da prepovedi ne podpirajo in da bombe potrebujejo za obrambo. Zato pa je Velika Britanija marca postala prva vojaška velesila, ki se je zavezala, da kasetnih bomb ne bo več uporabljala.
Čez teden dni bodo predstavniki skoraj petdesetih držav v perujski prestolnici Lima razpravljali o mednarodni pogodbi o prepovedi protipehotnih min.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.