Voditelji držav in vlad članic EU so danes v Bruslju dosegli le okvirni dogovor, o tehničnih podrobnostih pa naj bi države članice po navedbah diplomatskih virov še razpravljale na nižji ravni.
Eno osrednjih vprašanj v pogovorih je bilo, do kdaj naj bodo projekti, za katere je predviden denar, izvedeni. Slovenija se je – kot Nemčija – zavzemala, da morajo biti izbrani projekti, ki jih je mogoče takoj izvesti. "Projekti morajo biti pripravljeni tako, da se lahko začnejo takoj izvajati, saj bodo le tako služili kot fiskalna spodbuda pri lajšanju krize," je ob robu vrha poudaril minister za finance Franc Križanič, ki je predsednika vlade Boruta Pahorja spremljal na razpravi o nekaterih točkah o finančni in gospodarski krizi.
Slovenija je s seznamom projektov načeloma zadovoljna, saj je na njem še vedno slovenski plinovod od avstrijske meje do Ljubljane, za katerega je predvidenih 40 milijonov evrov, prav tako bi Slovenija dobila še od 11 do 12 milijonov evrov za razvoj širokopasovnega interneta, opozarja pa na čas izvedbe projektov.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.