V mestu Suvajra na jugu Iraka je v napadu samomorilskega napadalca, ki se je razstrelil na tržnici, umrlo najmanj 58 ljudi, ranjenih pa je 45, je sporočila iraška policija. Suvajra leži blizu tako imenovanega "trikotnika smrti", kjer so uporniki že večkrat napadli in ugrabili precej ljudi.
V bližini Tikrita pa se je samomorilski napadalec z avtom zaletel v manjši avtobus. V eksploziji, ki je sledila, je po zadnjih podatkih življenje izgubilo 12 ljudi, še trije pa so ranjeni. Med mrtvimi je osem policistov in štirje civilisti, med njimi tudi otrok.
V predmestju Bagdada so medtem odkrili trupla 14 ljudi, ki so jih ustrelili in odvrgli na smetišče. Nekatere žrtve so imele prevezane oči, sicer pa naj bi šlo za Iračane, ki so jih ubili pred kratkim. Trupla na smetišču so odkrili reveži, ki so brskali za kovinami in stvarmi, ki bi jih lahko prodali. Ti so tudi poklicali policijo, je dejal predstavnik vojske.
Kazen za poveljnico zapora
Ameriški predsednik George Bush je po poročanju ameriških televizij podpisal ukaz o degradaciji brigadirke Janis Karpinski, ki je poveljevala zaporu Abu Graib v Iraku v času, ko je tam prihajalo do zlorab, v čin polkovnice. Karpinskijeva je doslej večkrat zatrdila, da jo imajo za grešnega kozla in jo žrtvujejo, da bi zaščitili druge višje odgovorne za enega večjih škandalov ameriške vojne proti terorizmu. Za mučenje iraških zapornikov so doslej odgovarjali le neposredni izvajalci dejanj, ki jih je lahko svet videl na objavljenih fotografijah.
Karpinskijeva ni bila v aktivnih enotah ameriške vojske, ampak v rezervi, tako kot njeni vojaki oziroma vojaški policisti v Abu Graibu. Vojaška preiskava je sedaj ugotovila, da je bila obtožba o opustitvi dolžnosti utemeljena, saj bi morala brigadirka vedeti, kaj delajo njeni podrejeni. Karpinskijeva sicer pravi, da je bilo vse v rokah vojaških obveščevalcev, ki so vojakom naročili, naj ujetnike primerno "mehčajo" pred zaslišanji.
Poleg tega trdi, da so za zlorabe njeni nadrejeni vedeli že mesece, preden so prišle v javnost, pa se ni nikomur nič zgodilo. Preiskovalci so sicer Karpinskijevi naprtili še staro obtožbo, da je bila pred leti aretirana, ker je domnevno kradla kozmetiko v trgovini na Floridi. Preiskovalci niso sporočili, ali je bila spoznana za krivo ali oproščena.
Še več denarja za vojne po svetu
Predstavniški dom ameriškega kongresa je z veliko večino, 368 glasov za in le 58 proti, potrdil predlog zakona o dodatnem izrednem financiranju vojne v Iraku in Afganistanu v višini 82 milijard dolarjev, ki ga mora zdaj potrditi še senat. S tem bo cena ameriške vojne proti terorizmu presegla 300 milijard dolarjev. Skoraj 76 milijard dolarjev je namenjenih za vojaške operacije v Iraku in Afganistanu, le 4 milijarde pa za druge programe financiranja dejavnosti doma in v tujini.
Ko bo podoben predlog zakona potrdil še senat, bo to po 11. septembru 2001 že peti izredni zakon o financiranju vojne proti terorizmu mimo rednega proračuna.
Zakon vsebuje tudi nekaj reform na področju priseljevanja. Tako na primer namenja denar za gradnjo ograje na meji z Mehiko in denar za dodatne obmejne stražarje, ki bodo skušali zajeziti valove nezakonitih priseljencev. Predlog zakona tudi potrjuje, da nezakoniti priseljenci v ZDA ne morejo priti do veljavnega vozniškega dovoljenja, ki je za večino Američanov edina "osebna izkaznica".
Zakon je velikodušen tudi do družin vojakov, padlih na vojnih območjih. Odškodnina za mrtvega vojaka je namreč 100.000 dolarjev. Pol milijarde dolarjev namenja veleposlaništvu v Bagdadu, 230 milijonov zaveznicam v vojni proti terorizmu in 200 milijonov Palestincem. Kongresniki so se izkazali tudi s 30 milijoni dolarjev za poseben sklad Marle Ruzicke, pred kratkim v Iraku ubite borke za pravice civilnih žrtev vojne.