V Hirošimi in Nagasakiju se vsako leto z minuto molka spomnijo skupno več kot 300.000 žrtev obeh jedrskih napadov. "Nikoli več", tradicionalno sporočilo svetovnim voditeljem ob obletnici eksplozij, je letos posebej aktualno zaradi vse resnejših groženj Severne Koreje z razvojem lastnega jedrskega orožja.
Jedrsko orožje so razvijali štiri leta
Poskusi razvoja jedrskega orožja so se začeli po vstopu ZDA v vojno decembra 1941 pod šifro Projekt Manhattan. Mnogi znanstveniki so se projektu pridružili iz strahu, da bodo Nemci, ki so delali poskuse z uranom, prvi izdelali atomsko bombo. Pod peticijo takratnemu ameriškemu predsedniku Franklinu Delanu Rooseveltu za začetek razvoja atomske bombe se je 2. avgusta 1939 podpisal tudi Albert Einstein. Uničevalno orožje so po letu 1941 razvijali z vso naglico in ga končali v štirih letih.
Po Rooseveltovi smrti 12. aprila 1945 je kot 33. predsednik ZDA prisegel Harry Truman, ki je v atomski bombi videl možnost za dokončno zmago v drugi svetovni vojni, ki bi zahtevala najmanj življenj ameriških vojakov.
V puščavi v ameriški zvezni državi Nova Mehika so 16. julija 1945 s skrivnim imenom Trinity 300 kilometrov od Los Alamosa izvedli prvo detonacijo atomske bombe. Eksplozijo je bilo videti več kot 400 in slišati 80 kilometrov daleč. Predsednik Truman, ki se je naslednji dan v Potsdamu srečal s sovjetskim voditeljem Josipom Visarionovičem Stalinom in britanskim premierom Winstonom Churchillom, je vztrajal pri brezpogojni predaji Japonske brez kakršnihkoli zagotovil japonskemu cesarju Hirohitu, čeprav je vedel, da so se Japonci pripravljeni predati, če bi ZDA Hirohitu zagotovile imuniteto. Japonski premier Suzuki je konec julija potsdamski sporazum zavrnil, ker je bila za Japonce "brezpogojnost" vdaje nesprejemljiva.
ZDA so na vsak način želele uporabiti peklensko bombo
Po Hitlerjevem samomoru 30. aprila in kapitulaciji nemškega rajha 7. maja 1945 je Japonska ostala edini cilj prve vojaške uporabe peklenske bombe. V ZDA si še vedno niso bili enotni o napadu. General Marshall je predlagal "vojaško tarčo," kar bi bilo jasno svarilo. Toda Začasni vojaški odbor (Interim Committee), v katerem so bili večinoma civilisti, je zahteval, naj atomsko bombo odvržejo čimprej, nenapovedano in na industrijsko središče. Temu so najbolj nasprotovali generali, ki so se bali še bolj maščevalnega boja Japoncev do zadnjega moža zoper ameriške vojake in kasnejšega izsiljevanja majhnih držav, ki bi z atomsko bombo lahko ogrožale ZDA. Proti eksploziji bombe nad velemestom so bili tudi znanstveniki.
6. avgusta ameriški bombnik odvrže prvo atomsko bombo
Z otoka Tinian se je po ukazu Trumana 6. avgusta 1945 dvignil ameriški bombnik B 29, imenovan Enola Gay, ki je nosil Dečka (Little Boy) - atomsko bombo z uranom 235. Ko so izvidniška letala sporočila, da je nad Hirošimo, enim od treh izbranih možnih ciljev, nebo jasno, se je B 29 usmeril nad to mesto. Letalo je bombo odvrglo ob 8.15, 45 sekund kasneje pa je posadka skozi zaščitna očala najprej zagledala bleščečo kroglo in nato še gobast rožnat oblak. V Hirošimi, kjer je bilo takrat kakih 350.000 ljudi, je medtem divjal ognjeni vihar s hitrostjo 1200 kilometrov na uro in uničil skoraj vse. Deset kilometrov od mesta eksplozije je temperatura dosegla 300 stopinj Celzija, popolnoma je bilo uničenega 4,4 kvadratnega kilometra ozemlja, na mestu je umrlo 80.000 ljudi, kasneje pa za posledicami eksplozije bombe skupno 200.000.
Enak pogled je 9. avgusta, dan po ruski vojni napovedi Japonski in vdoru v Mandžurijo, doživela posadka drugega bombnika nad Nagasakijem. Tam je plutonijeva bomba Debelinko (Fat Man) ubila približno 40.000 ljudi, prav toliko pa je bilo ranjenih. Preživeli so kasneje povedali, da so ljudje, ki so bili pred napadom okoli njih, izginili, ostale so le še sence. Radioaktivno sevanje je v krogu enega kilometra od središča eksplozije povzročilo takojšnjo smrt, pri drugih ožarčenih pa hude ožige, boleče hiranje, rakava obolenja in spremembe na dedni zasnovi. Mestno zemljišče je bilo nevarno radioaktivno še mnoga leta; še desetletja pozneje pa se zaradi radioaktivnosti pojavljajo bolezni in rojevajo prizadeti otroci.
