75. obletnica operacije Valkira: 'Njihov pogum ostaja nepozabljen'

Kanclerka Angela Merkel se je ob obletnici spodletelega atentata na Adolfa Hilterja zahvalila upornikom, jih označila za vzornike ter pozvala h krepitvi demokracije. "Na ta dan se spominjamo, ne le tistih, ki so ukrepali 20. julija, ampak vseh, ki so se uprli nacistični vladavini. In prav tako smo se dandanes dolžni zoperstaviti vsem težnjam, ki želijo uničiti demokracijo. To vključuje desni ekstremizem," njene besede povzema BBC.  

Po podatkih nemške vlade v Nemčiji obstaja okoli 24.000 desničarskih skrajnežev, od tega naj bi jih bilo 13.000 nagnjenih k nasilju.  

'Njihov pogum ostaja nepozabljen'

Upornikom nacizmu se je poklonil nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier in dejal, da čeprav je bilo premalo upora, so obstajali pogumni, ki niso pogledali stran. "Vsi vemo, bilo je premalo upora. Ampak obstajali so pogumni, ki niso pogledali stran, ki so ohranili sočutje do človeka, ki so druge varovali pred pregonom in so preprečevali nacistične zločine," je dejal v videu.

Spomnil je, da so udeleženci spodletele operacije Valkira svoj pogumni poskus upora za končanje vojne in vladavine nacističnega režima, plačali z življenjem.

Predolgo se jim ni izkazalo zasluženega priznanja, je dejal. "Njihov pogum ostaja nepozabljen," je dodal.

Operacija Valkira: od izdajalcev do vzornikov 

Skupina zarotnikov iz vrst Wehrmachta pod vodstvom polkovnika Clausa von Stauffenberga je načrte za atentat na Hitlerja snovala v okviru operacije Valkira. Valkire so po nordijski mitologiji bojevnice in nižja božanstva, ki so služile Odinu, vrhovnemu bogu nordijske mitologije.

To ni bil edini poskus atentata na Hitlerja, je pa najbolj znan. V Nemčiji spomin na ta upor proti nacizmu danes štejejo za enega od temeljev povojne republike. Aktualni pogled na spodleteli atentat je bil vedno dober pokazatelj stanja nemške družbe. Tudi ob letošnji obletnici ni nič drugače.

Če so za številne Nemce v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni zarotniki veljali za izdajalce, se je v naslednjih desetletjih to stališče postopoma spremenilo.

Upor pomemben za razumevanje tradicionalnih razmerij znotraj vojske 

Von Stauffenberg je 20. julija 1944 prinesel bombo v enega od Hitlerjevih štabov, Volčji brlog v takratni vzhodni Prusiji. Nacistični voditelj je atentat preživel, saj je nekdo aktovko, v kateri je bila bomba, nehote premaknil za nogo velike konferenčne mize. Večji del eksplozije je zato odneslo stran od Hitlerja, ki je atentat preživel in jo odnesel le z lažjimi poškodbami. Utrpel je udarnine, odrgnine in lažjo poškodbo bobniča. Sam atentat je sicer zahteval štiri smrtne žrtve in več ranjenih.

Po napadu se je von Stauffenberg z letalom vrnil v Berlin, kjer je v prepričanju, da je Hitler v eksploziji umrl, prevzel nadzor nad vstajo. A že čez nekaj ur se je izkazalo, da je bil v zmoti. Pomembni generali Wehrmachta so se vstajnikom odrekli in ostali zvesti Hitlerju.

36-letnega von Stauffenberga in še štiri sozarotnike so še isti večer usmrtili. Hitler je odredil širše povračilne ukrepe, katerih rezultat je bila usmrtitev več kot 4900 ljudi.

Gestapo je med preiskavo ugotovil, da so imeli zarotniki stike tudi z drugimi uporniškimi skupinami znotraj nemške vojske. Kljub temu se je v zgodovinskem spominu uveljavila Hitlerjeva opazka, ki jo je izrekel takoj po atentatu, da je atentat poskušala izvesti "majhna klika" nemških častnikov.

Upor znotraj nemške vojske pred 75 leti ima še danes velik pomen za razumevaje tradicionalnih razmerij znotraj nemške vojske. Tako kot so von Stauffenberg in drugi častniki med drugo svetovno vojno odrekli slepo poslušnost zločinskemu nacističnemu režimu, naj bi tudi za sedanje pripadnike bundeswehra veljalo, da kot državljani v uniformi lahko mislijo s svojo glavo in ne sledijo slepo ukazom.