Tujina

750 let stolnice v Koelnu

Koeln, 13. 08. 1998 14.21 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Znamenita stolnica v Koelnu, ki sodi med najveličastnejše gotske cerkvene stavbe, letos praznuje 750. obletnico. Slovesnosti ob praznovanju tega častitljivega praznika se v teh dneh bližajo vrhuncu.

V soboto, 15. avgusta, bodo namreč s slovesnostjo uradno proslavili visoko obletnico, ki naj bi se je udeležil tudi nemški kancler Helmut Kohl. Še prej bo v stolnici potekala maša za 6000 povabljenih gostov, med katerimi bo tudi 40 škofov in papeževih odposlancev ter državni sekretar v Vatikanu, kardinal Angelo Sodano.

Gotsko znamenitost vsak dan obišče približno 30.000 ljudi z vsega sveta, čeprav cerkev od svojega prvega dne, 15. avgusta 1248, ko je koelnski nadškof Konrad von Hochstaden položil temeljni kamen zanjo, pa vse do danes, nikoli ni bila povsem dokončana. Začetki koelnske stolnice so povezani s cesarjem Friedrichom Barbarosso, ki je leta 1162 zavzel in dodobra uničil Milano ter se polastil relikvij svetih Treh kraljev. V zahvalo za pomoč pri zavzetju mesta jih je podaril svojemu kanclerju, koelnskemu nadškofu Reinaldu von Dasslu, ki jih je leta 1164 slavnostno prepeljal v Koeln. Tako se je začela gradnja ene najveličastnejših in nikoli dokončanih cerkva v zgodovini krščanstva.

V srednjem veku in po divjem obdobju reformacije je bila ta koelnska stolnica le ogromna propadajoča stavba, v kateri pa so vseeno opravljali božjo službo. Med 16. in 19. stoletjem so spodleteli vsi poskusi, da bi cerkev obnovili, vzrok za to pa je bilo verjetno tudi pomanjkanje denarja, ali pa je gotski slog enostavno prišel iz mode. Šele leta 1823 so ponovno začeli s prenovitvenim deli.

Znamenita stolnica, nekoč eno glavnih romarskih središč v Evropi, meri v dolžino 144 metrov, v širino 86 metrov, v nebo pa se dviga s svojimi 157 metri, je danes veliko več kot samo prostor za opravljanje božje službe. Danes turistična znamenitost in pomemben kulturnozgodovinski spomenik je nekoč služila tudi kot prostor, kjer so hranili konje francoskih vojakov in kot ujetniško taborišče.

Med bombardiranjem Nemčije med drugo svetovno vojno je cerkev utrpela hude poškodbe, vidne sledove na cerkvi pa so pustile tudi škodljive snovi v zraku in nevihte. Noben obiskovalec stolnice doslej ni videl brez prenovitvenih odrov, kar pa je po besedah inženirja Arnolda Wolffa morda celo dobro, kajti nek pregovor pravi, da bo konec sveta nastopil na dan, ko bo koelnska stolnica dokončana.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10