Erjavec: Slovenija bo sama šla po poti priznanja Palestine

Palestinski predsednik Mahmud Abas je danes v Bruslju pozval članice EU k hitremu priznanju Palestine kot samostojne države. Med priznanjem Palestine in obnovitvijo mirovnih pogajanj z Izraelom ni protislovja, je še izpostavil pred srečanjem z visoko zunanjepolitično predstavnico unije Federico Mogherini.

EU je po Abasovih besedah za Palestince prava partnerica in prijateljica, zato poziva članice unije k hitremu priznanju Palestine kot samostojne države.

Mogherinijeva pa je Abasu zatrdila, da EU odločno vztraja pri stališču, da edina realistična rešitev konflikta med Izraelom in Palestino temelji na dveh državah z Jeruzalemom kot prestolnico obeh.

Izpostavila je tudi, da je za dosego tega cilja treba delovati modro, dosledno in odgovorno, ter vse strani pozvala k nadaljnji vključenosti v proces.

Abas se je danes v Bruslju sestal z zunanjimi ministri unije približno mesec po tistem, ko se je z njimi srečal izraelski premier Benjamin Netanjahu.

Glavno sporočilo tedaj je bilo, da EU ne bo sledila ZDA, ki so priznale Jeruzalem kot prestolnico Izraela. Tudi danes EU Palestincem zagotavlja, da vztraja pri svojem stališču.

Ena od osrednjih tem današnjih pogovorov naj bi bilo vprašanje začetka pogajanj o novem sporazumu med stranema, imenovanem pridružitveni sporazum.

EU sicer poudarja, da lahko takšen sporazum začne veljati, šele ko bo Palestina država. Samostojno Palestino trenutno priznava deset članic unije: Bolgarija, Poljska, Portugalska, Švedska, Malta, Ciper, Češka, Slovaška, Madžarska in Romunija.

Slovenija za priznanje

Slovenija bo šla sama po poti priznanja Palestine, je dejal zunanji minister Karl Erjavec po pogovorih s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom in kolegi iz EU danes v Bruslju. Erjavec konec meseca od zunanjepolitičnega odbora državnega zbora pričakuje zeleno luč, nato pa marca ali aprila obravnavo vprašanja na plenarni seji parlamenta.

"Slovenija ima samostojno zunanjo politiko in ne vem, zakaj bi kar naenkrat čakali še na nekatere druge," je poudaril Erjavec, ki o izidu domače razprave ne dvomi, saj da je zadeva koalicijsko usklajena.

Minister je prepričan, da se bo dolgoročno izkazalo, da je "Slovenija v pravem trenutku sprejela pravo odločitev", ter da bodo sledile tudi druge države. Na podlagi današnjih neformalnih razprav razume, da je dobro, da Slovenija napravi ta prvi korak.

Abas je po Erjavčevih besedah dejavnosti Slovenije pozdravil in dejal, da vidi v tem pomemben signal za druge članice EU, ki Palestine še niso priznale. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo Sloveniji sledile tudi nekatere druge članice, ki sedaj o tem še razpravljajo.

Erjavec je spomnil na svojo nalogo, da se danes o tem vprašanju pogovori s kolegi iz držav, kjer prav tako poteka notranja razprava o statusu Palestine. Povedal je, da se je pogovoril z ministri iz Francije, Portugalske, Belgije, Luksemburga in Irske.

Načeloma vsi podpirajo prizadevanja Slovenije, da prizna Palestino, je po pogovorih z omenjenimi kolegi dejal Erjavec. Nekateri zunanji ministri ocenjujejo, da je poteza Slovenije poteza v pravo smer, je še dodal.

Palestinski predsednik se je po Erjavčevih navedbah tudi na kosilu z zunanjimi ministri EU Sloveniji zahvalil za to potezo in ponovil prepričanje, da lahko priznanje Palestine samo prispeva k spodbuditvi nadaljnjega političnega dialoga.

Erjavec je slovenske načrte pojasnil z besedami, da je v Sloveniji ves čas od nastanka države prisotna razprava o priznanju Palestine, ker je pravica do samoodločbe za Slovenijo posebnega pomena.

Na vprašanje, ali ga skrbijo politične ali gospodarske posledice, minister odgovarja, da se ve, kako je bilo v preteklosti, ko so nekatere države priznale Palestino, a da posledice naj ne bi bile takšne, da tega ne bi smeli storiti.

S priznanjem dajemo Palestini močnejši, enakovreden položaj, ko gre za politična pogajanja, in branimo rešitev dveh držav, je še poudaril Erjavec in dodal, da je odločitev povsem usklajena s stališči EU.

ZDA selijo veleposlaništvo v Jeruzalem

Ameriški podpredsednik Mike Pence je medtem danes v izraelskem parlamentu, knesetu, napovedal, da bodo ZDA premestile svoje veleposlaništvo iz Tel Aviva v Jeruzalem do konca prihodnjega leta. Hkrati je Palestince pozval, naj privolijo v nova mirovna pogajanja z Izraelom.

"Palestinsko vodstvo pozivamo, naj se vrne za pogajalsko mizo. Mir je mogoče doseči zgolj prek dialoga," je dejal ameriški podpredsednik.

"V tednih, ki so pred nami, bomo napredovali z načrtom odprtja veleposlaništva ZDA v Jeruzalemu," je še dejal ameriški podpredsednik.

Arabski poslanci so danes v knesetu bojkotirali govor Pencea. Ko je ameriški podpredsednik začel z govorom, so ostro protestirali, zaradi česar so jih varnostniki pospremili iz parlamentarne dvorane. Penceov govor je "še en žebelj v krsto miru in sramotna podpora aneksiji, kolonizaciji in trajni okupaciji Palestine," so arabski poslanci zapisali v sporočilu za javnost.

Penceov obisk poteka v senci sporne odločitve predsednika ZDA Donalda Trumpa, da Jeruzalem prizna za prestolnico Izraela. Na palestinskih območjih je zaradi njegove odločitve prišlo do množičnih protestov.

Palestinsko vodstvo tako kot arabski poslanci bojkotira obisk ameriškega podpredsednika. Vodja bloka arabsko-izraelskih strank Aiman Auda je Pencea označil za "nevarnega moža", ki želi uničiti vse možnosti za mir v regiji.

Generalni sekretar Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) Sajeb Erekat je Penceov govor v odzivu označil za "odrešeniškega" in "darilo skrajnežem". "Njegovo sporočilo preostalemu svetu je jasno: Kršite mednarodno pravo in resolucije in ZDA vas bodo nagradile," je na Twitterju še zapisal Erekat.

Izraelci so ameriškega podpredsednika navdušeno pozdravili. Izraelski premier Benjamin Netanjahu, ki je skupaj z judovskimi poslanci v knesetu navdušeno ploskal Penceovemu govoru, je Pencea ob prihodu v Izrael označil za "ljubega prijatelja" ter menil, da imata državi sedaj najtesnejše odnose doslej.

Jeruzalem je ena od osrednjih spornih točk med Izraelom in Palestinci. Slednji vidijo v Vzhodnem Jeruzalemu prestolnico svoje bodoče države. Izrael na drugi strani vztraja, da je njegovo celotno mesto.