Kljub Nobelovi nagradi za mir čaka Etiopijo še veliko dela, in to kmalu

Abij Ahmed je nagrado prejel za svoja "prizadevanja za mir in mednarodno sodelovanje, še posebej za odločno in odločilno pobudo za reševanje spora o meji s sosednjo Eritrejo".

Odpravil izredne razmere, končal cenzuro medijev in povečal vpliv žensk

Po nastopu premierske funkcije je dal jasno vedeti, da želi oživiti mirovne pogovore z Eritrejo. V tesnem sodelovanju z eritrejskim predsednikom Isaiasom Afewerkijem je kmalu oblikoval osnovna načela mirovnega sporazuma za končanje dolgoletnega zastoja v odnosih med državama, ki niso bili ne vojna ne mir. Za preboj je bila pomembna tudi odločitev, da brezpogojno sprejme odločitev mednarodne komisije za meje iz leta 2002.

Ahmed je v prvih stotih dneh v državi tudi odpravil izredne razmere, pomilostil na tisoče političnih zapornikov, končal cenzuro medijev, legaliziral prepovedane opozicijske skupine, odstavil politike in vojaške predstavnike, osumljene korupcije, ter pomembno povečal vpliv žensk v političnem in družbenem življenju. Sodeloval je tudi v drugih mirovnih in spravnih procesih v Afriki – prispeval je k normalizaciji odnosov med Eritrejo in Džibutijem, med Kenijo in Somalijo ter k sporazumu med vojaškim režimom in opozicijo v Sudanu.

Nagrada za Abija prezgodaj? Ne, to je hkrati spodbuda za naprej

Nekateri kritiki so mnenja, da je akademija Abija nagradila prezgodaj, češ da je 43-letnik na oblasti šele 18 mesecev. A že pri nekaterih preteklih odločitvah, kot je denimo Nobelova nagrada Baracku Obami v prvem letu njegovega mandata, je to priznanje mogoče razumeti kot spodbudo za projekt, ki je vreden podpore, in ne kot nagrado za dobro opravljeno delo, piše portal Foreign Policy.

Leta 2016 so etiopski režim pretresali protesti mladih aktivistov v pokrajini Oromija, kmalu jim je sledila še Amhara. Kljub uvedbi dveh izrednih razmer in zaprtju na tisoče ljudi, je vladajoča stranka izgubila nadzor nad ključnimi deli podeželja in njena oblast se je zdela ohromljena. V začetku leta 2018 so mnogi mislili, da je Etiopija na robu propada.

Abij in skupina mladih reformatorjev so v danih razmerah videli priložnost za zasuk države v demokratično smer. Postavili so se v bran oromijskim ulicam in nagovarjali tiste, ki so se bali, da bo centralistična oblast uničila etiopsko enotnost. Izvolitev Abija je dala Etiopiji priložnost, da znova zadiha in se odmakne z roba propada. Abijeva priljubljenost je v podeželskih pokrajinah prerasla v pravo manijo, simbolika mladega voditelja, ki se iz marginalizirane regije dvigne na najvišji položaj v državi, je bila ustrezna platforma za nujne reforme.

Prvo dejanje na položaju: obisk Eritreje

Prvo Abijevo dejanje na položaju premierja je bil obisk eritrejskega predsednika Isaiasa Afewerkija, za katerega nekateri verjamejo, da je prav tako primeren za prejem najprestižnejše nagrade za mir.

Abijeva presenetljiva in dramatična poteza sprave je prekinila dolgotrajen spor. Sledil je Isaiasijev obisk Etiopije, odpiranje prometnih in komunikacijskih povezav ter čustveno srečanje družin in sorodnikov, ki so po dolgih letih znova vzpostavili stik.

Za dokončno institucionalizacijo odnosov, dosledno izvajanje mejnega sporazuma in vzpostavljanje obojestransko koristnih trgovinskih povezav bo sicer potrebnega še veliko časa in truda.

A mirovni procesi in reforme so v Etiopiji težak zalogaj. Za tranzicijo družbe so bili značilni populistični in močno polarizirajoči politični prijemi, pri tem pa ni manjkalo žalitev in demonizacije nasprotnih etničnih skupin.

Etiopijo čaka še dolga pot do stabilnosti

Novi politični akterji, med katerimi je tudi narodno gibanje v Amhari, so svoje politične točke nabirali s polariziranjem prebivalstva, aktivisti na jugu države so si izborili pravico do referenduma, ki bi lahko ogrozil dogovorjene meje znotraj južne Etiopije, medtem ko se tudi v Oromiji krepi opozicijski pritisk na vladajočo stranko.

Protesti, ki so Abija pripeljali na oblast, so hkrati tudi oslabili sposobnost države za ohranjanje stabilnosti, še poroča Foreign Policy. Milice z nejasnim odnosom do lokalnih oblasti izvajajo nasilje, da bi pridobile ozemlje in ekonomske dobrine. Boji etnično opredeljenih lokalnih vlad proti manjšinam na podeželju in v mestih na obrobju prestolnice se stopnjujejo in ogrožajo Abijeve notranje politične reforme. V Etiopiji je kar tri milijone notranje razseljenih ljudi, kar je največ na svetu.

Civilne družbe, kot na primer odvetniška zbornica, se na drugi strani trudijo vzpostaviti državno mrežo za spremljanje volitev, ki bodo prihodnje leto, in hkrati omogočiti organizacijo opozicijskem strankam ter dostop do vseh volilnih enot. Sredi pomembnih sprememb je tudi do ne dolgo najbolj represivna etiopska dežela Somali. Po koncu brutalne vladavine Abdija Ileja Mohameda je novi voditelj Mustafa Muhumed Omer začel politično obnovo z obetajočimi reformami.

Dosežki Abija so pomembni, a krhki

Tako so torej Abijevi dosežki prvega leta in pol vladanja pomembni in so zaslužili priznanje in podporo. A hkrati je vse skupaj še zelo krhko in bo proces do popolnega miru z Eritrejo še nekaj časa trajal. Treba bo sprejeti potrebne sporazume o meji in trgovini, vse to pa v zelo nestabilnem domačem okolju, ki ga preveva nasilje, milijoni razseljenih prebivalcev ter močno polarizirana politična scena.

Pomembni koraki so bili storjeni, a pot v pravo smer se mora pred volitvami prihodnje leto nadaljevati.

Tudi iz tega vidika je Nobelova nagrada pomembna, da afriško državo in njenega voditelja v svojem mirovnem prizadevanju vsaj za kratek čas osvetlijo globalni žarometi in ga svetovna javnost prepozna kot akterja, ki se ustvarjalno sooča z izjemno težkimi izzivi, so še zapisali na portalu.

Medtem ko se Afriko prepogosto in neupravičeno lahkotno označuje kot prostor nenehnih konfliktov, korupcije in slabih voditeljev, je prav, da dobi svoj trenutek, ki pokaže na realno kompleksnost tamkajšnje situacije.