Karzaj je mednarodno skupnost je pozval, naj pomaga pri obnovi države, ki jo je razdejala dolgoletna vojna. "Afganistan potrebuje pomoč Združenih narodov in prijateljskih držav," je dejal Karzaj na slovesnosti, kjer je bilo navzočih skoraj 2000 predstavnikov 31 afganistanskih provinc, visokih tujih gostov in novinarjev.
Oblast je na slovesnosti v afganistanski prestolnici Karzaju predal nekdanji afganistanski predsednik Burhanudin Rabani, ki ga je odstavil talibanski režim. Rabani mu je ob tem zaželel uspešno vodenje prehodne vlade. Karzajevi slovesni prisegi so sledile še prisege ostalih 29 članov vladnega kabineta, v katerem bosta tudi dve ženski.
Slovesnosti so se udeležili tudi številni visoki gostje iz tujine, med njimi belgijski zunanji minister in trenutno predsedujoči EU Luis Michel, visoka predstavnika ZN za Afganistan Lahdar Brahimi in Francesc Vendrell, ameriški odposlanec James Dobbins in ameriški general Tommy Franks, ki je vodil operacije v Afganistanu. Navzoč je bil tudi iranski zunanji minister Kamal Harazi.
Slovesnost ob zaprisegi se je začela z zvoki nacionalne himne in tradicionalno molitvijo. Nad glavnim odrom, kjer so sedeli člane nove prehodne vlade, je visel velik portret nekdanjega voditelja Severnega zavezništva Ahmeda Šaha Masuda, ki je bil ubit v atentatu le nekaj dni pred terorističnimi napadi 11. septembra na ZDA.
Kdo je Hamid Karzaj?
44-letnega Karzaja so za vodjo prehodne vlade izbrali predstavniki štirih afganistanskih skupin na konferenci o prihodnosti Afganistana, ki se je pod okriljem ZN končala 5. decembra na dvorcu Petersberg pri Bonnu, s tem pa je postal osrednja politična osebnost Afganistana. Karzaj je paštunski voditelj z juga Afganistana, privrženec nekdanjega kralja Mohameda Zaherja Šaha. Uživa podporo vseh etničnih skupin v državi in zahodnih diplomatov, ima pa tudi izkušnje s prejšnjimi afganistanskimi vladami. Od leta 1992 do 1994 je bil namestnik zunanjega ministra v dveh mudžahidskih vladah, nazadnje v vladi pod vodstvom Burhanudina Rabanija.
Karzaj se konference v Bonnu sicer ni udeležil, saj je tisti čas vodil boj proti talibanskim silam v Afganistanu. Paštunski voditelj velja za zmernega politika, poznavalci pa ga opisujejo kot zgovorneža, ki popolnoma obvlada angleški jezik. Karzaj sedaj prestavlja upanje Afganistancev, da bi v državi po 22 letih vojn, ki so izstradale ljudstvo, zaživeli v miru.
Karzaj se je rodil 24. decembra 1957 blizu Kandaharja, v paštunskem plemenu Popalzaj, ki ga tudi vodi. Študiral je v Kabulu in kasneje v indijski prestolnici New Delhi, v 80. letih pa je v ZDA imel družinsko verigo restavracij z afganistansko hrano. S prisluženim denarjem je pomagal financirati afganistanski boj proti sovjetski vojski, ki je Afganistan zasedala od leta 1979 do 1989. Finančno naj bi pomagal kupovati orožje za mudžahide. Protisovjetskemu boju se je pridružil leta 1982, ko je postal vodja operacij Fronte za afganistansko narodno osvoboditev. Večino časa je preživel v izgnanstvu v pakistanskem Pešavarju, leta 1992 pa se je vrnil v Kabul, kjer je po strmoglavljenju prosovjetskega režima prevzel položaj namestnika zunanjega ministra.
Njegova družina je že dolgo navzoča v visokih afganistanskih političnih krogih. Njegov stari oče je bil predsednik parlamenta v času vladavina kralja Zaherja Šaha. Njegov oče Abdul Ahad Karzaj pa je bil poslanec v afganistanski skupščini plemenskih vodij, dokler ga niso ubili neznanci. Karzaj je takrat začel svoj boj proti talibanom, prepričan, da so mu prav oni ubili očeta. Talibani sicer nikoli niso prevzeli odgovornosti za atentat. Po očetovi smrti je prevzel vodstvo plemena Popalzaj, ki ima na jugu Afganistana že dlje časa velik vpliv in je tesno povezano z nekdanjim kraljem Zaherjem Šahom.
Hamid Karzaj, prisežen rojalist, je v času izgnanstva večino časa posvetil kampanji za vrnitev nekdanjega kralja na oblast v Afganistanu in obnovitev skupščine plemenskih vodji loje džirge.
Po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra je Karzaj, ki je bil v izgnanstvu v pakistanski Kveti, začel oblikovati protitalibansko koalicijo. Oktobra bi ga pri poskusu vstopa v Afganistan talibani skoraj zajeli in v tem primeru bi ga po vsej verjetnosti doletela podobna usoda, kot je drugega vidnejšega protitalibanskega voditelja Abdula Haka, ki so ga talibani ujeli in usmrtili.
Sestava vlade
V vladi, za katero so se afganistanske politične skupine uspele dogovoriti na nedavni konferenci o politični prihodnosti države na Petersbergu pri Bonnu, bo enajst predstavnikov večinske etnične skupine Paštunov, osem Tadžikov, pet Hazarov, trije Uzbeki in trije predstavniki drugih etničnih skupin, ključna ministrstva pa bodo v skladu z uspehi na bojišču prevzeli predstavniki Severnega zavezništva.
Vlada pod vodstvom paštunskega vodje Hamida Karzaja so bo v naslednjih šestih mesecih prizadevala za mir in obnovo države. Pri tem jo čaka veliko težav, saj spori med različnimi plemeni še vedno trajajo. Včeraj so na donatorski konferenci ugotovili, da država v naslednjih petih letih potrebuje devet milijard dolarjev pomoči.
Med delovanjem začasne vlade bodo v Afganistanu navzoče tudi varnostne sile Združenih narodov pod britanskim vodstvom. 20 britanskih marincev, ki so pred dnevi prispeli v Afganistan, je danes v Kabulu.
Ženske proti vladi
Revolucionarno združenje afganistanskih žensk Rawa se je izreklo proti prehodni afganistanski vladi, ker menijo, da ima premier Karzaj premalo političnih izkušenj za to funkcijo. Nekateri člani njegove vlade, predvsem predstavniki Severnega zavezništva, pa naj bi zagrešili vojne zločine.
Aktivistka združenja Safura Valid je v pogovoru za francosko tiskovno agencijo AFP izrazila dvom v uspeh prehodne afganistanske vlade, Karzaja pa obtožila, da je med leti 1992 in 1996 sodeloval z mudžahidsko oblastjo v Afganistanu, kasneje pa tudi s talibani, katere pa je zaradi nestrinjanja zapustil in odšel v ZDA. Safura Valid trdi, da so visoki predstavniki Severnega zavezništva, med njimi Abdulah Abdulah, Junus Kanuni in Mohamed Kasim Fahid, zgrešili veliko vojnih zločinov, zato bi jim morali soditi. Skupina Rawa, ki so jo ustanovili pred več kot 20 leti, se zavzema za vrnitev na oblast nekdanjega afganistanskega kralja Mohameda Zaherja Šaha. V času talibanskega režima je več kot 2000 članic te skupine vodilo šole za afganistanske ženske, čeprav so bile te strogo prepovedane.
Odzivi mednarodne skupnosti
Na prevzem oblasti nove vlade v Kabulu po padcu talibanskega režima v Afganistanu se je odzvala tudi mednarodna javnost, ki je ustoličenje Karzajeve vlade pozdravila in jo označila kot pozitivno; številne države so že napovedale gospodarsko pomoč pri obnovi in vzpostavitev diplomatskih odnosov z Afganistanom.
Med prvimi, ki so čestitali novi afganistanski vladi, je bil nemški kancler Gerhard Schroeder, ki je obljubil nemško pomoč pri obnovi države in izrazil popolno zaupanje, da bo Karzaj uresničil sporazum o delitvi oblasti v državi, ki so ga afganistanske politične elite sprejele 5. decembra v Bonnu in ki po Schroederjevih besedah po večletnemu obdobju vojaških sporov predstavlja upanje za mir in razvoj v državi.
Velika Britanija, ki je po dvanajstih letih v Kabulu v petek vnovič odprla svoje veleposlaništvo, je obljubila, da afganistanskega naroda ne bo zapustila, tudi ko bo končan boj proti talibanskemu režimu in teroristični mreži Al Kaida. Sicer je britanski premier Tony Blair že v petek poudaril, da bo London dolgoročno podpiral nove afganistanske oblasti.
Čestitke so prišle tudi z ruskega zunanjega ministrstva, ki je ustoličenje Karzajeve prehodne vlade označilo kot začetek poti k oblikovanju mirnega Afganistana brez terorizma in drog.
Prehodno afganistansko vlado je pozdravila tudi italijanska vlada, ki je v prihodnjih nekaj dneh napovedala vnovično odprtje veleposlaništva v Kabulu, potem ko bo tja prispel tudi italijanski kontingent mednarodnih varnostnih sil, ki bo štel približno 600 vojakov.
Pakistanski predsednik Pervez Mušaraf, ki je na obisku na Kitajskem, je prav tako čestital Karzaju, in mu posredoval pričakovanja Pakistana, da bo z novo afganistansko administracijo sodeloval na načelu krepitve odnosov med sosedama ter na načelu prijateljstva in bratstva. Pakistan je medtem za obnovitvene projekte in humanitarno pomoč Afganistanu namenil sto milijonov ameriških dolarjev, obenem pa je odstranil omejitve za izvoz blaga, ki je pomembno za obnovitev Afganistana.
Tudi Indija je pozdravila prihod prehodne afganistanske vlade in v ta namen danes tudi vnovič odprla veleposlaništvo v Kabulu, ki ga je zaprla po prihodu talibanskega režima na oblast leta 1996. Indijski zunanji minister Jaswant Singh je med odprtjem prostorov veleposlaništva dejal, da bo Indija zelo kmalu z Afganistanom vzpostavila tudi konzularne odnose, izrazil pa je tudi podporo New Delhija pri vnovični vzpostavitvi šolskega sistema, medicinskih ustanov in obnovi uničenega gospodarstva.
Turčija, ki je kot prva država z večinskim muslimanskim prebivalstvom ponudila svoje sile za Afganistan, je vse afganistanske etnične skupine pozvala, naj v polni meri podprejo prehodno vlado, ki bo v državo prinesla mir in stabilnost.
Zaprisego 30-članskega kabineta premiera Karzaja, v katerem sta tudi dve ženski, je pozdravila tudi Japonska, ki je obljubila, da bo naslednji mesec v Tokiu pripravila konferenco, na kateri bodo zbirali sredstva za obnovitev Afganistana. Številni japonski časniki so med drugim tudi zapisali, da je za nestabilnost, revščino in lakoto v Afganistanu delno krivo tudi nezainteresiranost mednarodne skupnosti, ki je državo porinila v objem terorizma.
Prehodno oblast v Afganistanu sta pozdravili tudi Kitajska in Avstralija, ki sta ob tej priložnosti obljubili finančno pomoč za obnovo, prva v višini 3,6 milijona dolarjev, druga pa 500.000 dolarjev. Obe sta obljubili tudi finančno pomoč.
Aretacije talibanov pred prisego vlade
Afganistanski vojaki so pred današnjo zaprisego nove vlade v Kabulu aretirali tri pripadnike talibanov.
Prijeli so jih v stavbi notranjega ministrstva, kjer naj bi prisegla vlada premiera Karzaja. Eden izmed vojakov je povedal, da so bili aretirani sumljivi, zato so jih preverili in pri tem ugotovili, da so talibani. Drugi vojak je potrdil, da so bili oboroženi.
Tri moške so odpeljali na zaslišanje, ki ga bodo opravili člani varnostnih sil pod vodstvom notranjega ministra Mohameda Fahima.
