ZN sicer upajo, da naj bi prvi bataljon prispel v liberijsko prestolnico Monrovia najkasneje do sredine avgusta. Resolucijo bi lahko po oceni ameriškega veleposlanika pri ZN Johna Negroponteja sprejeli že v začetku prihodnjega tedna. Negroponte pa je novinarjem ponovil stališče ZDA, da te niso pripravljene prevzeti vodstva mednarodnih enot, so pa pripravljene pomagati logistično in tehnično. V kakšni obliki naj bi se to zgodilo, ameriški veleposlanik ni hotel pojasniti.
Osnutek resolucije tudi pripravlja pot za oboroženo misijo ZN, ki bi v Liberiji 1. oktobra zamenjala večnacionalne enote. Ameriški osnutek med drugim tudi predvideva, da bi bilo osebje držav, ki bodo namenile svoje enote za Liberijo, izvzeto iz kazenskega pregona Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC). Annan je novinarjem dejal, da je ta predlog po njegovem mnenju nepotreben, saj vojaki ZN doslej niso nikoli zagrešili množičnih umorov, ki bi sodili pod jurisdikcijo ICC.
Liberijski škof Michael Francis Kpakala je medtem mednarodno skupnost pozval k nujni pomoči njegovemu narodu. "Smo del občestva in verjamemo, da ima vsaka država dolžnost, da pomaga tisti državi, ki je v stiski. Nihče ne sme križem rok opazovati, kako morijo ljudi ali pa ti umirajo zaradi lakote. V nasprotnem primeru je človečnost zgolj prazen pojem," je po pogovorih z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom novinarjem izjavil monrovijski škof. Ostre besede je namenil tudi na račun Washingtona. "Liberija izvira v Ameriki in je bila 160 let njen dober prijatelj. Sedaj je napočil trenutek, da Amerika izpolni svoje moralne obveze in pomaga Liberijcem - ne jutri, ampak nemudoma," je še dejal Kpakala.
Ganski predsednik: Liberijsko krizo morajo rešiti Afričani
Voditelji držav članic Zahodnoafriške gospodarske skupnosti (ECOWAS) so se danes na izrednem vrhu v ganski prestolnici dogovorili, da bodo prve mirovne enote poslali v Liberijo v začetku prihodnjega tedna. Liberijskega predsednika Charlesa Taylorja pa so pozvali, naj takoj po prihodu mirovnih enot odide v izgnanstvo v Nigerijo. Taylor pa naj bi medtem že izrazil pripravljenost na skorajšnji odhod iz države, po možnosti kar v ponedeljek.
Prve mirovne enote naj bi v Liberijo, ki jo v zadnjih tednih pretresajo hudi spopadi med vojsko zvesto predsedniku Taylorju in uporniki, prispele 4. avgusta. Po besedah izvršnega tajnika ECOWAS Mohameda Ibn Chambasa bo nameščanje zahodnoafriških mirovnih enot v Liberiji končano v treh tednih. Chambas naj bi skupaj z zunanjima ministroma Gane in Toga v petek obiskal liberijsko prestolnico Monrovio in liberijskega predsednika seznanil z odločitvami današnjega vrha ECOWAS.
Ganski predsednik John Kufuor, ki trenutno predseduje ECOWAS, je ob odprtju srečanja pozval države članice organizacije, naj sporočijo, kaj vse nameravajo prispevati enotam ECOWAS. "Liberijsko krizo morajo rešiti Afričani, tako da bo Afrika lahko pokazala, da je sposobna sama reševati svoje probleme," je dodal predsednik Kufuor. Pri tem je opozoril še na hitro slabšajoče se humanitarne razmere v Liberiji.
Navdušen sprejem za predhodnico mirovnih enot
V Liberiji je sicer že predhodnica mirovnih enot ECOWAS, ki je v državo prispela v sredo zvečer. Deset vojaških strokovnjakov pod nigerijskem poveljstvom naj bi pripravilo prihod mirovnih enot.
Množica navdušenih ljudi se je v četrtek zbrala na ulicah Monrovie in pozdravila prihod predhodnice dolgo pričakovanih mirovnih enot, ki naj bi pomagale umiriti razmere v Liberiji, ki jo v zadnjih tednih pretresajo hudi spopadi med vojsko zvesto liberijskemu predsedniku Charlesu Taylorju in uporniki, ki zahtevajo predsednikov odstop.
Organizacija ECOWAS je 4. julija odločila v državo poslati 3000 pripadnikov mirovnih sil, vendar zaradi spopadov ni jasno, kdaj jih bo lahko poslala. Glavnino mirovnih sil bi prispevala Nigerija, ki je dala na razpolago 1500 vojakov.
