Ahmadinedžad se poslavlja od politike

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad se bo naslednje leto, ko se mu izteče drugi predsedniški mandat, poslovil od politike. "Osem let je bilo dovolj," je povedal v intervjuju za nemški časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung. Dodal je, da se bo vrnil v znanstveno panogo. Morda se bo vključil v politiko na univerzi, nikakor pa ne namerava oblikovati stranke.

Za tretji zaporedni mandat Ahmadinedžad ne sme kandidirati, saj to onemogoča iranska ustava. Lahko pa bi se oblasti oklepal podobno kot ruski predsednik Vladimir Putin. Ta je letos znova postal predsednik, potem ko je bil predsednik že dva mandata, nato pa je bil štiri leta premier. Vendar pa analitiki pravijo, da Putin veliko bolj obvladuje politični prostor v svoji državi, kot ga Ahmadinedžad.

Zelo velik vpliv v Iranu ima namreč tudi verski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamnej. Po mnenju poznavalcev je verski voditelj celo bolj vpliven. "Menim, da Ahmadinedžad podcenjuje Hamnejevo moč in hkrati precenjuje svojo moč," je prepričana Haleh Esfandiari, direktorica bližnjevzhodnih študij na Mednarodnem centru Woodrowa Wilsona.

Iran si želi volitev v Siriji

Sicer pa je Ahmadinedžad v intervjuju govoril tudi o Siriji. Pojasnil je, da si tudi Iran želi, da bi v Siriji izpeljali svobodne in demokratične volitve in končali nasilje. "Ljudje imajo pravico do svobode, volitev, osnovnih pravic, pravosodja, spoštovanja in neodvisnosti. Reforme so potrebne tako na Bližnjem vzhodu kot tudi na Zahodu," je povedal iranski voditelj. Glede Sirije je tudi povedal, da bo Iran podprl vsakogar, ki se bo zavzemal za dialog in izvedbo volitev v Siriji.

O iranskem jedrskem programu, za katerega Zahod sumi, da se za njim skrivajo iranske ambicije za pridobitev jedrskega orožja, pa je dejal, da Iran ne izdeluje jedrske bombe. Zagotovil je, da je Iran Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) predal vse podatke o jedrskem programu. Ti pa so po njegovih besedah pozneje končali v medijih, kljub temu da mora agencija spoštovati zaupnost.

Zaradi jedrskega spora z Iranom so Evropa in ZDA ustavile uvoz iranske nafte. Ahmadinedžad pa zagotavlja, da Iran zaradi tega ne bo propadel. Dodal je, da je v sedmih letih njegove oblasti močno zrasel tudi izvoz drugih produktov. "Ne govorimo pa, da nimamo nobenih težav," je zaključil.