Martti Ahtisaari, posebni odposlanec Združenih narodov za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, je v Bruslju pozdravil ideje, ki jih je za reševanje vprašanja podal slovenski predsednik Janez Drnovšek, ter dejal, da jih bo njegova ekipa preučila. "Komentiral pa različnih načrtov verjetno nikdar ne bom," je tudi izjavil Ahtisaari, sicer nekdanji finski predsednik.
Kot je ob robu konference o civilnem upravljanju kriz "Od potreb do rešitev: Krepitev zmogljivosti Evropske unije za odzivanje na civilne krize" povedal odposlanec, se je s predsednikom Drnovškom pogovarjal po telefonu in tudi dobil njegovo povabilo za obisk, prav tako pa je govoril s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom.
Kako dolga bodo pogajanja?
O pogajanjih samih pa je Ahtisaari ocenil, da ne bodo mogla trajati večno. "Delali bomo tako hitro, kot bomo lahko, a brez naglice. Napredovati želimo z odločno hitrostjo," je dejal in ocenil, da je pogledov na dejansko dolžino pogajanj več. "Nekateri mislijo, da lahko pogovori trajajo tri do štiri mesece - tem bi takoj dal svojo nalogo. Spet drugi pravijo šest mesecev, 12 mesecev, nekateri pa konca ne vidijo," je ocenil.
EU bo na Kosovu igrala ključno vlogo
Sicer pa je finski diplomat tudi poudaril, da bo v pogajanjih njegova ekipa tesno sodelovala z EU, saj bo povezava v obdobju, ki bo sledilo koncu pogovorov, "igrala glavno vlogo". To misel je izrekel tudi na sami konferenci. "Po pričakovanjih bo EU postala glavna sila na Kosovu v prihodnjih letih," je dejal in dodal, da računa na njeno konstruktivno držo.
Države članice se morajo na podvig za Kosovo tudi začeti pripravljati, in sicer tako v finančnem kot tudi v kadrovskem smislu, je ob tem prestolnice še jasno opozoril Ahtisaari. Na današnji konferenci je odposlanec sicer nastopil v vlogi predsednika nevladne Pobude za upravljanje kriz, ki je sicer skupaj z Evropsko komisijo sestanek tudi pripravila.
MZZ: Odziv na Drnovškove pobude
Na pobude predsednika republike Janeza Drnovška glede Kosova, odnosov s Hrvaško in politike EU se je odzvalo tudi zunanje ministrstvo. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so neusklajeni s tistimi ustanovami v Sloveniji, ki so prve pristojne in odgovorne za zunanjo politiko in mednarodni položaj države. Njegov načrt za Kosovo po oceni ministrstva ponuja "dokončno rešitev", čeprav do rešitve ne more priti brez pogajanj in usklajevanja različnih interesov.
»Na ministrstvu si ne želimo polemike s predsednikom republike, vendar se sprašujemo, zakaj predsednik svojih pobud dejansko ni predstavil vladi, ki o njih ni mogla razpravljati in o njih ni sklepala. Večino informacij o predsednikovih namenih in pobudah smo dobili iz medijev, za nekatera predsednikova pisma pa smo iz urada predsednika dobivali naročila, naj jih razpošljemo naslovnikom,« piše v sporočilu.
"Slovenija mora svojo zunanjo politiko usklajevati v organizacijah, katerih članica je, in z drugimi državami v teh organizacijah. To je temeljno načelo skupne zunanje in varnostne politike EU. Da bi lahko ravnala odgovorno in koristno za mednarodni položaj Slovenije, bi morali skladnost doseči tudi v pristojnih slovenskih ustanovah. Za Slovenijo, za njene odnose z drugimi članicami EU in s sosednimi državami je potemtakem pomembno, da nobena ustanova ne ravna na lastno pest (solira). Za Slovenijo so koristne usklajene in ustrezno premišljene pobude," so sporočili z ministrstva.