AI: Kdaj pregon vojnih zločinov?

Organizacija za varstvo človekovih pravic Amnesty International (AI) je danes ob obletnici izraelske ofenzive proti gibanju Hezbolah v Libanonu v Londonu obsodila "popolno odsotnost vsakršnih ukrepov" v Izraelu in Libanonu ali na mednarodnem prizorišču za pregon odgovornih za vojne zločine in druge grobe kršitve.

Podobno izjavo je v New Yorku podala tudi ameriška organizacija za človekove pravice Human Rights Watch (HRW).

Doslej so bile tako libanonske kot izraelske preiskave neuspešne, zato mora poseči mednarodna skupnost," je navedel HRW. Tako izraelska kot libanonska vlada nista preiskali "resnih kršitev zakonov z obeh strani v konfliktu", niti nista za to nikogar poklicali na odgovornost.

Kot je še navedel, je Hezbolah na mesta in vasi na severu Izraela odvrgel najmanj 4000 raket, pri čemer je umrlo več deset Izraelcev, več sto jih je bilo ranjenih. "Tisti, ki so zavestno odobrili takšne napade bi lahko tudi zagrešili vojne zločine, zato bi morali biti predmet preiskave," je še poudaril HRW.

Mehanizem za ugotavljanje resnice

"Strankarska politika in selektivnost" v telesih, kot je Varnostni svet ZN, sta Libanonce, Izraelce in druge žrtve dejansko pustile brez možnosti, da pridejo do pravice, je navedel AI. Izpostavil je, da je odločitev VS ZN za vzpostavitev sodišča, na katerem bi sodili odgovornim za umor nekdanjega libanonskega premiera Rafika Haririja in druge politične umore, pokazala, da obstaja mehanizem za "ugotavljanje resnice", dokler je za to politična volja.

Glede na preiskave AI je bilo zaradi kasetnih bomb, ki so jih izraelske sile večinoma v zadnjih 72 urah, ko so se že dogovorili za premirje, a to še ni stopilo v veljavo, odvrgle na jug Libanona, ubitih ali ranjenih več deset ljudi.

Akcijski koordinacijski center za mine pri ZN (UN-MACC) je odkril 922 krajev, kjer so prisotni neeksplodirani, a še vedno smrtonosni ostanki kasetnih bomb in drugih izstrelkov. Po podatkih UN-MACC je zaradi neeksplodiranih kasetnih bomb na jugu Libanona od začetka premirja do 20. junija letos umrlo 32 ljudi, 24 civilistov in osem strokovnjakov za čiščenje minskih polj, 210 ljudi pa je bilo ranjenih.

Olmert obiskal severno mejo

Izraelski premier Ehud Olmert je danes ob prvi obletnici izraelske ofenzive proti gibanju Hezbolah v Libanonu obiskal severno mejo judovske države. Na vojaški postojanki je ocenil spremembe v varnostnem sistemu države leto dni potem, ko je Hezbolah v čezmejnem vdoru zajel dva izraelska vojaka. Olmert je ob tem izrazil zadovoljstvo nad mirom, ki vlada na severu Izraela.

"Na severu Izraela ni bilo v zadnjih 40 letih nikoli tako mirno," je dejal Olmert. Ob tem je znova poudaril, da je bila odločitev za obsežno ofenzivo na Libanon, s katero je Izrael odgovoril na zajetje dveh vojakov s strani Hezbolaha, upravičena. Ocenil je, da "ni bilo druge možnosti".

V izraelskih ofenzivi proti Hezbolahu je lani umrlo več kot 1200 Libanoncev, večinoma civilistov, in okoli 160 Izraelcev, od tega 44 civilistov. Izraelska vlada se je zaradi konflikta, v katerem je bila po mnenju številnih Izraelcev poražena, znašla pod plazom kritik, saj ji ni uspelo uničiti Hezbolaha niti rešiti dveh ugrabljenih vojakov, katerih usoda je še vedno neznana.

Napake so odnesle načelnika generalštaba izraelske vojske Dana Haluca in obrambnega ministra Amirja Pereca, s pozivi k odstopu pa se je soočal tudi Olmert. Aprila objavljeno poročilo o napakah izraelske vojske v ofenzivi proti Hezbolahu, ki ga je objavila posebna preiskovalna komisija pod vodstvom upokojenega sodnika Eliahuja Vinograda je Olmerta obtožilo "hudih neuspehov". Celotno poročilo bo komisija objavila avgusta, takrat pa bi se lahko Olmert soočil z novimi pozivi k odstopu.