Do aretacije je prišlo med akcijo v mestu Havija, v bližini Kirkuka na severu Iraka. Aretacijo je potrdil načelnik iraške policije v Haviji, Američani pa jo še vedno zanikajo. Major Doug Vincent je novinarjem zatrdil, da med akcijo definitivno niso zajeli Al Durija. Al Duri je namreč na lestvici tistih, ki bi jih Američani radi čim prej zajeli, takoj za Sadamom Huseinom, saj mu očitajo organizacijo upora v Samarri in Tikritu. Osebi, ki pa bi ji ga uspelo privesti Američanom, ponujajo 10 milijonov dolarjev. Načelnik policijske postaje v Kirkuku je po ameriškem zanikanju aretacije povedal, da obstaja 80 odstotkov možnosti, da je Al Duri dejansko v rokah ameriških sil, ne more pa povedati, ali je so ga ubili ali le zajeli.
Pisec Huseinove biografije Simon Henderson je izjavil, da bi aretacija Al Durija pomenila upoštevanja vredno zmago za Američane ter poraz vstaje iraških upornikov. Po njegovem mnenju je Al Duri še vedno v stikih s Sadamom Huseinom, tako da bi lahko vedel, kje se skriva nekdanji iraški voditelj, vendar pa dvomi, da bi Al Duri brez upiranja razkril informacije o skrivališču. Po nekaterih govoricah naj bi bil v precej slabem zdravstvenem stanju, saj že nekaj časa boleha za levkemijo.
Po virih francoske tiskovne agencije naj bi Al Durijev najstarejši sin Ahmad poveljeval dvema brigadama z 250 možmi, navodila in sredstva pa naj bi dobival od svojega očeta. V zadnji akciji naj bi tako zajeli tudi precej mož iz omenjenih brigad, že prejšnji teden pa so priprli eno od Al Durijevih žena in hčerko.
Paravojaške sile v Iraku
ZDA bodo oblikovale paravojaške sile v Iraku, ki jih bodo sestavljali privrženci petih največjih strank v državi. Po pisanju ameriškega dnevnika Washington Posta naj bi protiteroristični bataljon štel med 750 in 850 mož, sodeloval pa bo s posebnimi ameriškimi enotami in bo pod nadzorom skupnega poveljstva zavezniških sil v Iraku. Kot je še izvedel časnik, ki se sklicuje na ameriške in iraške predstavnike, naj bi bataljon sprva deloval le v okolici Bagdada.
Pripadnike bataljona bodo, potem ko bodo najprej preverili njihovo preteklost v odnosu do stranke Baas nekdanjega iraškega voditelja Sadama Huseina, oborožili z lahkim orožjem in jih opremili z vozili. Pred začetkom delovanja bodo morali opraviti enomesečno izobraževanje, ki bo med drugim vključevalo poglavje o človekovih pravicah.
Nekateri člani sveta prehodne iraške vlade so izrazili pomisleke v zvezi z ameriško odločitvijo, češ da bi bilo bolje različne milice razpustiti, ne pa jih celo legalizirati. Ameriški predstavniki strah zavračajo kot neutemeljen, rekoč, da bodo morali pripadniki bataljona svojo politično pripadnost pustiti ob strani, še piše ameriški časnik.
Tiskovni predstavnik japonske vlade pa je danes v Tokiu sporočil, da sta trupli japonskih diplomatov, ki sta bila ubita v soboto v bližini Tikrita, na poti na Japonsko, kjer ju bodo v soboto pokopali z državniškimi častmi. Pogreba prvih japonskih žrtev vojne v Iraku se bo udeležil tudi premier Džuničiro Koizumi.
V Rimu pa so danes objavili sporočilo enega od sinov libijskega voditelja Moamerja Gadafija, Seifa al-Islam Gadafija, v katerem se ta opravičuje, ker je utemeljil napad na italijansko oporišče v Nasiriji, v katerem je umrlo 28 ljudi, od tega 19 Italijanov. Gadafijev sin je dejal, da so njegovo razlago, objavljeno v torek v časniku Corriere della Sera, slabo razumeli. "Iračani, ki se borijo, niso teroristi. Jasno je, da terorizirajo Američane, ampak to je zato, ker Američani in vi Evropejci zasedate državo. Imajo pravico, da se branijo, da se upirajo. V tem trenutku je njihova edina možnost, da sejejo teror," je v pogovoru dejal Gadafi.
