Večina informacij, na podlagi katerih so ameriške oblasti v nedeljo zvišale stopnjo nevarnosti terorističnih napadov v več ameriških mestih, je stara tri ali celo štiri leta, v današnji izdaji poroča ameriški časnik New York Times. Kot naj bi za časnik še povedali predstavniki ameriških obveščevalnih služb in varnostnih sil, zaenkrat niso našli nobenega konkretnega dokaza, da teroristi še vedno načrtujejo napade.
Ameriški preiskovalci sicer še vedno preučujejo dokumente, ki so jih prejeli od pakistanskih obveščevalcev in ki vsebujejo načrte za nove teroristične napade na ZDA in Veliko Britanijo. Načrte so pakistanske varnostne sile našle na računalniku, ki so ga zasegle ob aretaciji visokega predstavnika teroristične mreže Al Kaida, Tanzanijca Ahmeda Halfana Gajlanija, 25. julija v Pakistanu.
"Ta kopica informacij je sicer res stara, a moramo vedeti, da Al Kaida zbira, zbira, zbira, vse dokler ne dobi vsega. Šele potem izvede operacijo. Obstajajo tudi znaki, da je del teh informacij posodobljen," je za časnik povedal neimenovani visoki predstavnik ameriške vlade.
Svetovalka ameriškega predsednika za domovinsko varnost Frances Fragos Townsend pa je za televizijo CBS pojasnila, da so bile informacije, ki jih o tarčah morebitnega napada vsebujejo zaseženi dokumenti, zbrane leta 2000 in 2001. Dodala pa je, da je možno, da je Al Kaida nekatere od teh informacij obnovila nazadnje januarja letos.
Američani - 'Nacija v nevarnosti'
Ameriški predsednik Bush je v ponedeljek ZDA označil za 'Nacijo v nevarnosti'. Kot je dejal Bush, za varnost države še ni dovolj poskrbljeno in dodal, da je kongres zaprosil za imenovanje nacionalnega direktorja obveščevalnih služb.
Sicer so v treh ameriških mestih z večjimi finančnimi institucijami, Washingtonu, New Yorku in Newarku, za eno stopnjo dvignili oceno ogroženosti. Na podlagi obveščevalnih informacij namreč oblasti domnevajo, da Al Kaida načrtuje samomorilski napad ali napade s tovornjaki bombami na ameriške ali mednarodne finančne institucije s sedežem na ameriških tleh.
Svetovalka predsednika Busha za nacionalno varnost, Condolezza Rice je obveščevalne podatke opisala kot 'neverjetno natančne'.
Svobode ni mogoče prestrašiti
Kljub opozorilom pred novimi terorističnimi napadi pa bodo v New Yorku za javnost znova odprli Kip svobode, ki so ga zaprli takoj po napadih na WTC leta 2001. Predstavnik podjetja, ki upravlja 117 let star kip, je dejal, da so sklenili, da kljub večjemu tveganju ostajajo pri načrtovanem odprtju kipa. "To bo svetu dokazalo, da svobode ni mogoče prestrašiti" je dejal.
Kerry: 'Busheva politika spodbuja novačenje teroristov'
Ameriški predsednik George Bush je v ponedeljek dejal, da podpira priporočilo komisije 11. septembra o oblikovanju položaja novega nacionalnega direktorja obveščevalnih dejavnosti in ustanovitev nacionalnega protiterorističnega centra, demokratski predsedniški kandidat John Kerry pa mu je med kampanjo v Michiganu sporočil, da za sprejetje učinkovitih ukrepov za obrambo domovine ni bilo potrebno čakati tri leta. Prvič je Kerry tudi naravnost dejal, da Busheva politika vzpodbuja novačenje novih teroristov. "Trditi, da nas bolj, kot so ZDA v ofenzivi, hočejo še bolj prizadeti, je smešna," pa je Kerryju odvrnil Bush. Podatki State Departmenta sicer kažejo, da je število terorističnih napadov v svetu lani naraslo v primerjavi z letom 2002.
Čeprav je sprva odločno nasprotoval ustanovitvi komisije 11. septembra, je Bush v ponedeljek preglasoval nekatere člane svojega kabineta, med njimi ministra za domovinsko varnost Toma Ridgea, in napovedal uvedbo direktorja za obveščevalne dejavnosti, ki bo usklajeval delo 15 agencij in ministrstev, ki se ukvarjajo z obveščevalnimi dejavnostmi.
Nacionalni direktor obveščevalnih služb ne bo spolitizirana funkcija
Priporočil komisije kljub vsemu Bush ni sprejel v celoti. Nasprotuje namreč temu, da bi imel direktor kabinetni položaj, ampak zagovarja oblikovanje posebne agencije, kar je natanko to, čemur se je upiral Ridge, ker ne vidi smisla v oblikovanju novega birokratskega telesa.
Direktorja bo imenoval predsednik s soglasjem senata, vendar ne bo imel nadzora nad proračunom drugih obveščevalnih agencij niti nad najemanjem ali odpuščanjem zaposlenih. S tem da direktor ne bi bil član Bele hiše, so se strinjali tudi nekateri demokrati, saj se bojijo, da bi tudi ta položaj postal spolitiziran.
Kot je razložil Bush, si položaj novega direktorja zamišlja kot nekoga, ki bo usklajeval delo med obveščevalnimi dejavnostmi doma in na tujem, pri čemer bo imel dostop do obojih podatkov. S tem bi se izognili ponovitvam napak pred 11. septembrom 2001, ko si CIA in FBI nista izmenjevala informacij. Zahtevo demokratov za sklic izredne seje kongresa v avgustu je Bush zavrnil, ker meni, da je bolje, če poslanci na počitnicah dobro razmislijo, kaj jim je storiti, nato pa jeseni ukrepajo.
Boj proti terorizmu kot ena glavnih predvolilnih tem
Po Kerryjevih besedah je Bush po nepotrebnem čakal tri leta, da je sprejel ukrepe, tudi takšne, ki so bili očitni že pred poročilom komisije 11. septembra.
Kerry podpira celoten paket 40 priporočil komisije in izredno sejo kongresa. "Samooklicani vojni predsednik ne naredi dovolj za zaščito Američanov," je dejal Kerry. Busheva odločitev, da vsaj deloma sprejme glavni priporočili komisije 11. septembra, jepredvsem posledica političnih pritiskov demokratov pred volitvami, ki jasno kažejo na to, da se bo predvolilna kampanja do 2. novembra vrtela predvsem okoli prepričljivosti kandidatov glede zaščite domovine pred novimi terorističnimi napadi.
Sodeč po vseh anketah je Bush v vodstvu le še pri tem vprašanju, pri vseh ostalih – od gospodarstva, zdravstva in izobraževanja, do iraške politike, pa vodi Kerry. Bush mora zato nujno ostati v vodstvu pri terorizmu in nekdanji predsedniški kandidat demokratov Howard Dean je namignil, da bo to skušal doseči tudi s politično motiviranimi opozorili pred terorističnimi grožnjami, kakršno je bilo nedeljsko, ko so dvignili splošno stopnjo nevarnosti v mestih New York, Washington in Newark.