Al Sadr zapustil vlado

Gibanje šiitskega voditelja Moktade al Sadra je izstopilo iz iraške vlade narodne enotnosti v znak protesta, ker se bo iraški premier Nuri al Maliki danes srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem. "Al Sadrova skupina prekinja sodelovanje v parlamentu in kabinetu v znak protesta proti obisku, ki ga ima iraški narod za provokacijo," piše v izjavi gibanja. Al Maliki je medtem že prispel v jordansko prestolnico Aman, kjer so bo nocoj srečal z Bushem.

Al Sadrovo gibanje je izjavo novinarjem izročilo v bagdadski šiitski četrti Sadr City, kjer je minuli teden v vrsti bombnih napadov umrlo več kot 200 ljudi. "V času, ko Iračani trpijo, ko se javnost želi znebiti okupatorjev in ko temne sile ubijajo brez razlike, se je al Sadrov blok odločil, da prekine sodelovanje," so sporočili.

Bush in al Maliki naj bi se v Amanu pogovarjala o prenosu varnostnih pooblastil v Iraku na iraške varnostne sile ter o vlogi celotne regije pri podpori Iraku. "Osredotočila se bova na razpravo o trenutnih razmerah v Iraku, prenosu varnostnih pooblastil in vlogi regije v podpori Iraka," sta pred tednom sporočila Bush in al Maliki, ki se bosta skupaj sestala tudi z jordanskih kraljem Abdulahom II. Ločeno srečanje pa bosta imela v četrtek dopoldne.

Bush naj bi v jordansko prestolnico prispel drevi, pred njegovim prihodom pa se je v Amanu zbralo nekaj sto protestnikov, ki nasprotujejo njegovemu obisku. V mestu sicer veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi.

Ahmadinedžad obljubil pomoč Iraku v boju proti terorizmu

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je iraškemu kolegu Džalalu Talabaniju obljubil pomoč v boju proti terorizmu v Iraku, pri čemer je poudaril, da je umik ameriških sil ključen za mir in stabilnost v tej državi. "Vse skrajne skupine v Iraku je treba izkoreniniti in vse države, ki jim je mar za Irak, bi morale tej državi pomagati v tem pogledu," je izjavil Ahmadinedžad na novinarski konferenci s Talabanijem ob koncu njegovega obiska v Iranu.

"Nihče ne more ločiti Iran od Iraka - stabilen Irak s prijateljem Iranom ob strani bo koristil celotnemu območju," je poudaril iranski predsednik. Ob tem je kot že ničkolikokrat doslej pozval ZDA in Veliko Britanijo, naj v "razumnem času" umaknejo svoje sile iz Iraka, saj je to po njegovem ključno za mir in stabilnost te države.

Varnostni svet ZN je odobril prošnjo iraške vlade in podaljšal mandat mednarodnim silam pod vodstvom ZDA v Iraku do konca leta 2007. Resolucijo so oblikovale in predlagale ZDA ob sodelovanju Velike Britanije, Danske, Japonske in Slovaške, za podaljšanje mandata pa je 11. novembra uradno zaprosil iraški premier Nuri al Maliki s pismom VS ZN.

VS ZN se je odločil, da bodo najkasneje 15. junija 2007 izvedli revizijo mandata mednarodnih sil, morda še prej, če bo za to zaprosila iraška vlada. VS ZN bo na morebitno prošnjo iraške vlade prav tako predčasno odvzel mandat mednarodnim silam. Resolucija VS ZN prav tako do 31. decembra leta 2007 podaljšuje določilo, da denar, ki so ga zbrali s prodajo iraške nafte, namenijo posebnemu razvojnemu skladu, ki ga nadzira mednarodni svetovalni in nadzorni odbor.

Ameriški veleposlanik pri ZN John Bolton je izrazil zadovoljstvo nad soglasno odločitvijo VS ZN in dejal, da je še posebej razveseljivo, da je bila odločitev sprejeta dan ali dva pred srečanjem iraškega premiera al Malikija in ameriškega predsednika Georgea Busha v Jordaniji. Ruski veleposlanik pri ZN Vitalij Čurkin pa je po glasovanju o resoluciji opozoril, da je nadaljevanje nasilja največja grožnja iraški prihodnosti.

Generalni sekretar ZN Kofi Annan je v torek predlagal mednarodno mirovno konferenco o Iraku, podobno, kot so ZN storili v primeru nekdanje Jugoslavije. Vendar bi bilo za kaj takšnega potrebno nekaj časa za temeljito pripravo. Po Annanovih besedah bi bilo potrebno na konferenco pripeljati različne iraške frakcije in skupine, poleg njih pa v mirovni proces vključiti tudi Sirijo in Iran.

Podobne zamisli ima tudi komisija pod vodstvom nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja, ki še vedno ni podala svojih priporočil za končanje iraške krize oziroma ameriške vpletenosti. Bush je v torek iz Rige, kjer se udeležuje vrha zveze NATO, sicer sporočil, da pogajanja ZDA z Iranom in Sirijo ne pridejo v poštev, prav tako je tudi vztrajal, da ZDA brez zmage ne gredo iz Iraka. ZDA imajo v Iraku okrog 144.000 vojakov, doma pa je vse manj naklonjenosti vztrajanju pri začrtani politiki.

Poleg Bakerjeve komisije se bo moral Bush od januarja 2007 ukvarjati še z demokratsko večino v kongresu, ki je sicer za zdaj še vedno brez enotne politike do Iraka. Manj zmede je pri ameriških zaveznikih. Velika Britanija je sporočila, da bo do konca leta 2007 iz Iraka umaknila več tisoč svojih vojakov. Italija bo preostalih nekaj deset vojakov umaknila do konca leta, Poljska pa prav tako obljublja umik svojih 880 vojakov do sredine 2007.