Jordanski teroristični voditelj Abu Musab al Zarkavi svoje privržence opozarja, da se bodo ameriške sile po ofenzivi v Faludži usmerile na druga njihova oporišča, zato naj se pripravijo na odpor in udarijo prvi. Avtentičnosti zvočnega posnetka ni moč preveriti.
"Sovražnik se sedaj izogiba spopadom z vami, ker se boji razpršitve in izčrpanosti. Nakopičil je svoje zmogljivosti, da bi uničil islam v Faludži. Ko bo to dosegel, se bo usmeril proti vam. Bodite pozorni in preprečite, da bi izvedel svoj načrt," je povedal al Zarkavi. Dodal je, da Američani ne morejo razširiti svojih operacij. "Zasujte jih z raketami in topniškimi izstrelki in prekinite njihove oskrbovalne poti. Zagotovite, da bodo vajeti bitke v vaših rokah in ne v njihovih. Zagotovite, da se bo bitka podaljšala in da ne bo minil dan brez zagotovila, da bo naslednji dan slabši," še pravi glas na posnetku.
Al Zarkaviju in voditelju upornikov v Faludži, Abdulahu al Džanabiju, naj bi kljub veliki ofenzivi ameriških in iraških sil uspelo pobegniti iz oblegane Faludže.
V Bakubi ubili 20 upornikov
Uporniki so v Bakubi napadli več policijskih postaj in ameriško oporišče, zaradi česar so se vneli hudi spopadi. Pri tem je bilo po navedbah ameriškega predstavnika ubitih najmanj 20 upornikov, kakšnih 80 pa naj bi se jih še vedno nahajalo na tem območju. Kot je povedal predstavnik ameriške vojske Steve Johnson, so ameriške enote ob tem preiskale tamkajšnjo mošejo in v njej našle večjo količino orožja.
V Faludži posamezni napadi upornikov
Čeprav ameriška vojska zatrjuje, da so po tednu dni spopadov marinci prevzeli nadzor nad mestom, se še vedno srečujejo s posameznimi napadi uporniških skupin.
Nove spopade med ameriško in iraško vojsko ter uporniki v Faludži je izzval ameriški bombni in topniški napad na podzemni bunker, ki je upornikom služil kot skrivališče orožja. Po napadu na bunker naj bi prišlo do streljanja. Poveljniki topniške brigade so še poročali, da so zadnja središča upornikov zgoščena v skrivališčih v južnem predelu mesta.
Cilj ameriške vojske pa je uničiti še ta zadnja skrivališča upornikov v samem mestu Faludža ter njegovi okolici in vzpostaviti stabilne razmere v Iraku pred volitvami, ki bodo predvidoma januarja. Že v nedeljo pa so poročali, da je v ofenzivi na Faludžo do zdaj umrlo 38 ameriških vojakov, 275 pa je bilo ranjenih. Ubitih naj bi bilo več kot tisoč upornikov, med 450 in 550 pa je bilo aretiranih. O številu civilnih žrtev ni točnih podatkov, po trditvah prebivalcev pa tudi te številke niso majhne. Dobrih 150 tisoč prebivalcev pa je pobegnilo iz mesta.
Še vedno čakajo na pomoč
Humanitarna ekipa Rdečega polmeseca še vedno čaka na dovoljenje ameriške vojske za vstop v kritična območja Faludže, kjer bi lahko razdelila vodo, hrano in zdravila več sto družinam, ki so v tem mestu ujeti. Kot poročajo, leži večji del mesta v ruševinah. Faludžani so že več dni brez elektrike, vode in telefonske povezave. Na cesti naj bi ležalo več razpadajočih trupel, ki jih zaradi neprekinjenih sedemdnevnih spopadov, še niso odstanili s cest.
Ameriška vojska pa naj bi preko zvočnikov pozivala prebivalce, naj se za pomoč obrnejo na ameriške vojake. Eden od poveljnikov zavezniških sil je dejal, da o civilistih, ki naj bi bili v Faludži ujeti, ne ve nič. Prav tako trdi, da ne potrebujejo pomoči in zalog Rdečega polmeseca, saj imajo sami dovolj hrane in zalog za žrtve.
Srditi spopadi tudi drugod po državi
O spopadih med skrajneži in ameriško vojsko poročajo tudi iz Mosula, kjer postaja situacija vedno bolj napeta. V današnjem napadu na ameriški konvoj sta bila ranjena dva ameriška vojaka. Skrajneži so tam zažgali naftni rezervoar v bližini glavnega naftovoda, ki vodi v Turčijo. Prav tako so napadli štiri naftne vrelce zahodno od Kirkuka. Tudi bližnji kraj Buhruz, ki leži 60 kilometrov severovzhodno od iraške prestolnice, so pretresali srditi spopadi med iraškimi varnostnimi silami in uporniki. Po poročanju očividcev je 60 upornikov zanetilo ogenj na dveh policijskih vozilih in treh vozilih iraške narodne garde. Izbruhnili so spopadi, vendar o morebitnih mrtvih ali ranjenih še ne poročajo.
V Suvajri, 40 kilometrov južno od Bagdada, so oboroženi uporniki v noči na ponedeljek po trditvah policije sočasno napadli policijsko postajo in sedež iraške narodne garde. Iraške varnostne sile so na napad odgovorile in vneli so se spopadi, ki so trajali več ur. V napadu je bilo ubitih sedem iraških policistov, pet pa je bilo ranjenih. Ti so bili zelo dejavni tudi v Suvajriju, kjer so napadli iraške varnostne sile in Spopadi med uporniki in ameriško vojsko v Ramadiju, 113 kilometrov zahodno od Bagdada, so izbruhnili v vzhodnem delu mesta. Sunitski kleriki na tem območju so v mošejah pozvali k uporu proti oboroženim skupinam, ki naj ne bi izvirale iz tega mesta. Nedaleč od Ramadija, v kraju Bagdadi, so uporniki napadli ameriški konvoj in pri tem uničili najmanj eno vozilo humvee.
Kje je Alavijeva sorodnica?
Arabski televiziji Al Džazira in Al Arabija pa sta v nedeljo poročali, da so skrajneži v Iraku izpustili dve sorodnici iraškega premiera Ijada Alavija, ki so ju prejšnji teden ugrabili. Iraška vlada je sicer kasneje zatrdila, da o tem nima podatkov.
Skrajneži so 9. novembra v Bagdadu ugrabili Alavijega bratranca Gazija Alavija, njegovo ženo in snaho. Odgovornost za njihovo ugrabitev je na neki spletni strani prevzela doslej neznana islamska skupina. Zagrozila je, da jih bo v 48 urah obglavila, če ne bodo iraške oblasti izpustile vseh iraških zapornikov in ustavile ofenzive v Faludži.
Deset članic NATO proti napotitvi vojakov v Irak
Vrhovni poveljnik zavezniških sil za Evropo, ameriški general James Jones, je po poročanju današnje izdaje britanskega časnika Financial Times opozoril, da deset članic zveze NATO noče poslati svojih vojakov v Irak. Po njegovih besedah to vzbuja zaskrbljenost nad prihodnostjo iraške misije, prav tako pa bi lahko spodkopalo zavezništvo, ki je že tako obremenjeno z misijami v Afganistanu in na Balkanu. Jones ni povedal, katere države nasprotujejo sodelovanju v iraški misiji. Po navedbah Financial Timesa so med njimi skoraj gotovo Francija, Nemčija in Belgija, pa tudi Španija, Luksemburg in Grčija. Za omenjeno misijo v Iraku bi NATO poleg 300 inštruktorjev potreboval še od 1000 do 1500 vojakov, ki naj bi skrbeli za varnost, poroča časnik.
Zveza NATO je 22. septembra dosegla soglasje o širitvi svoje misije v Iraku, v okviru katere bo vzpostavila center za usposabljanje iraških varnostnih sil, ki ga bo tudi opremila in vanj namestila okrog 300 inštruktorjev. Severnoatlantski svet naj bi v sredo dokončno odobril operativni načrt za to misijo.