Na vrsti so bile predvsem manjše države, ki so tako kot tiste pred njimi opozarjale na probleme glede počasnega uresničevanje ciljev deklaracije tisočletja in pozivale k reformam ZN, kot druge države doslej.
Največ zanimanja v dvorani GS je vzbudil predsednik začasne iraške vlade Ijad Alavi, ki se je vrnil iz Washingtona, kjer je kongresnike prepričeval, da vojna proti Iraku ni bila napaka, ter ponavljal besedilo iz predvolilne knjižice predsednika Georgea Busha, da je svet na boljšem, ker v Bagdadu več ni na oblasti Sadama Huseina. Alavi je pozval k takojšnji večji pomoči v vojaštvu in denarju, ker Irak potrebuje pomoč sedaj, ne pa šele prihodnje leto. Članice ZN je zaprosil tudi za pomoč pri demokratizaciji države.
Predvidene volitve za prehodno iraško vlado naj bi bile januarja 2005 opravljene po načrtih, ne glede na vse težave z varnostjo, ki pa so po Alavijevih besedah delo skupinice domačih skrajnežev in teroristov, ki jim pomagajo nepridipravi iz tujine. Ti naj bi v Irak prihajali iz sosednjih držav, zato je nujno potrebno zaščititi mejo, pri čemer je Alavi namignil na Iran.
Pred Alavijem je nastopil iranski zunanji minister Kamal Harazi, ki je dejal, da se svet danes sooča z dvema mogočnima izzivoma. Z nasiljem in terorizmom nedržavnih dejavnikov na eni strani in z nebrzdanim militarizmom držav na drugi. Prvo vodi k zmanjšanju varnosti, drugo pa k zmanjšanju zakonitosti. "Nezakoniti militarizem mogočnih je povzročil porast nasilja in terorizma, čeprav se ga prodaja kot zdravilo," je dejal Harazi. Čeprav Iranu koristi, da v Iraku ni več na oblasti Sadama Huseina, pa je bila vojna, kot "trganje jabolka s prepovedanega drevesa". Iran zato ne more slaviti doseganja zaželenega cilja z nezakonitimi sredstvi, ki poveličujejo vojaško moč. Kljub mednarodnemu pritisku, naj se njegova država odpove želji po pridobitvi jedrskega orožja, je Harazi govoril o boju proti širjenju orožja za množično uničevanje, pri čemer je največ pikrih namenil Izraelu.
Med drugimi je nastopil tudi makedonski predsednik Branko Crvenkovski, ki je pozval k širitvi članstva v VS in utrditvi vloge Ekonomskega in socialnega sveta (ECOSOG), poudaril pomen boja proti nezakoniti trgovini z lahkim orožjem in izpostavil pomen prizadevanj za odstranjevanje min. Makedonski vojaki sodelujejo v Afganistanu in Iraku, kjer se srečujejo z enakimi težavami kot ostali v koaliciji, med drugim tudi z ugrabitvami. Crvenkovski je še izrazil upanje, da bodo iraške oblasti našle tri makedonske državljane, ki jih že dlje časa pogrešajo v Iraku.
Rusija za novo protiteroristično resolucijo
Rusija je predlagala osnutek nove resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov o boju proti terorizmu, ki predvideva dodatne ukrepe, s katerimi bi olajšali postopek za izročanje teroristov in njihovih sodelavcev, je danes sporočil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Jakovenko.
Besedilo predloga poudarja, da je potrebno zajeziti financiranje teroristov, njihovo neomejeno gibanje in dostop do vseh vrst orožja. Jakovenko je ob tem izrazil prepričanje, da bi bilo potrebno narediti seznam vseh posameznikov in organizacij, ki so vpletene ali povezane s terorističnimi dejavnostmi.
Egipt pripravljen kandidirati za stalno članico
Egipt pa je izrazil pripravljenost kandidirati za stalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, če bo Afriki v okviru načrtovane reforme v tem organu ZN pripadel stalni sedež v tem najpomembnejšem telesu odločanja ZN. Kot je v svojem nastopu v okviru 59. zasedanja Generalne skupščine ZN dejal egiptovski zunanji minister Ahmed Abul Geit, je Egipt "odlično usposobljen za prevzem stalnih obveznosti". Pri tem je dodal, da bi bil Kairo kandidat tudi, če bi eden ali več sedežev pripadlo afriškemu kontinentu na podlagi rotacije med izbranimi državami.
Pripravljenost kandidirati za stalno članico VS ZN sta od afriških držav izrazili tudi Nigerija in Južnoafriška republika.