Ali je Evropa oživljena?

Le dober dan po tem, ko je bil v Bruslju na vrhu EU dosežen dogovor o oblikovanju nove pogodbe za prihodnje delovanje EU, ki bi uniji omogočil preboj institucionalne krize, se znotraj nekaterih članic že krepijo zahteve, naj se o doseženem kompromisu izrečejo državljani na referendumu. Po podatkih neke danske javnomnenjske raziskave se z izvedbo referenduma strinja 70 odstotkov danskih volivcev, enakega mnenja pa so tudi britanski konservativci.

Voditelji članic EU so v soboto zgodaj zjutraj po treh dneh težkih pogajanj dosegli dogovor o jasnem časovnem okviru in vsebini mandata za medvladno konferenco, na kateri naj bi voditelji s spremembo obstoječih pogodb oblikovali nov temelj za učinkovitejše delovanje unije. Dokument med evroskeptiki že vzbuja precej kritik, zato ni presenetljivo, da se vrstijo zahteve po izvedbi nacionalnih referendumov.

Danci za referendum

Po rezultatih javnomnenjske raziskave, v kateri je sodelovalo okoli tisoč Dancev, se z izvedbo referenduma o doseženem kompromisu strinja 70 odstotkov Dancev, nasprotno pa jih je samo 19 odstotkov ocenilo, da je takšna poteza nepotrebna.

Danska se je pred dvema letoma odločila, da bo izvedla referendum o ustavni pogodbi EU, kot sta to storili Nizozemska in Francija, vendar si po spodletelih referendumih v obeh predhodnicah za to doslej ni odločila.

Po poročanju danskih medijev se bo danski premier Anders Fogh Rasmussen o referendumu izrekel jeseni, ko bo vsebino kompromisa, doseženega na vrhu, pregledalo tamkajšnje ministrstvo za pravosodje. V skladu z dansko ustavo je izvedba referenduma obvezna takrat, ko se država želi odpovedati delu svoje suverenosti.

Tudi za Britance referendum nujen

Tudi za Britance referendum nujen a je izvedba referenduma nujna, ocenjujejo tudi britanski konservativci. Predstavnik britanske Konzervativne stranke za zunanje zadeve William Hague je po pisanju britanskega časnika Sunday Telegraph izjavil, da je premier Tony Blair na vrhu EU v Bruslju pristal na preširoke koncesije in da je v nasprotju z dogovorom dovolil, da bo EU lahko v prihodnje vplivala na britansko zunanjo politiko.

Po mnenju britanske opozicije bruseljski dogovor ni nič drugega kot neuveljavljena ustavna pogodba v drugačni preobleki. "Vlada ni imela nikakršnega demokratičnega mandata, da vpelje tako temeljne spremembe, ne da bi pri tem britansko ljudstvo na referendumu izreklo svojo zadnjo besedo," ocenjuje Hague.

Blair in njegov naslednik Gordon Brown se z izvedbo referenduma ne strinjata. Bruseljski dogovor je po Blairovem mnenju "fantastična priložnost za Veliko Britanijo" in da močnejša EU ustreza britanskim interesom. Hkrati pa tudi nobena izmed t.i. štirih britanskih zahtev, ki jih je uradni London postavil kot pogoj za pristanek h kompromisu, ni bila prekoračena.

V nasprotju z Danci in Britanci pa so Francozi zadovoljni, da se je končala izolacija, v katero je Francija zašla potem, ko je zavrnila ustavno pogodbo. "Nova pogodba daje EU ponovno zrak za dihanje," je zapisal Le Monde. V nekoliko porogljivem tonu časnik navaja, da je francoski predsednik Nicolas Sarkozy "globoko v sebi trdno prepričan, da je on sam odgovoren za nastanek pogodbe". Časnik ob tem Sarkozyju vendarle priznava, da je izid bruseljskega vrha njegov prvi zunanjepolitični uspeh.