'Ali obstaja kaj, kar bi nas lahko prepričalo, da bo v primeru Slovenije drugače?'

Pozornost Sloveniji v zadnji številki namenja tudi evropski tednik European Voice. Kot največjo težavo v državi izpostavlja bančni sektor. Avtor članka se sprašuje, ali se ne bo tudi v slovenskem primeru uresničila samoizpolnjujoča se prerokba, ko trgi članico evroobmočja prisilijo v prošnjo za pomoč.

Avtor Ian Wishart pojasnjuje, da se špekulacije glede usode Slovenije v zadnjih tednih kopičijo. Ob tem tako slovenski predstavniki kot mednarodne ustanove – Wishart navaja nedavne izjave generalne direktorice Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde – poudarjajo, da se Slovenija z ambicioznim ukrepanjem še lahko sama izkoplje iz težavnih razmer.

A vseeno v European Voiceu opozarjajo, da je bilo evroobmočje v preteklih letih že v podobnem položaju, ko trgi zavohajo novo potencialno žrtev.

Govorice hitro preidejo v goreče špekulacije in te kljub zavračanju s strani oblasti spremenijo "če" v "ko", možnost prošnje za mednarodno pomoč pa se spremeni v neizogibno potrebo. "Ali obstaja kaj, kar bi nas lahko prepričalo, da bo v primeru Slovenije drugače?" se sprašuje avtor.

Kam pripelje ignoriranje opozoril, da so reforme nujne?

Ob tem povzema nekatere dogodke iz preteklih tednov, med drugim imenovanje nove vlade in sodelovanje finančnega ministra Uroša Čuferja na nedavnem neformalnem zasedanju finančnih ministrov evroobmočja in njegovo "mirnost" glede reševanja trenutnih razmer.

"A težave vlade četrtega najmanjšega gospodarstva evrskega območja se kopičijo," pravi Wishart in dodaja, da ciprski primer kaže na to, kam pripelje neupoštevanje opozoril o potrebi po reformah.

Ob tem ugotavlja, da je glavni razlog za trenutne težave Slovenije šibek bančni sektor z naraščajočimi slabimi posojili, njegova sanacija pa je prva prednostna naloga nove vlade. Navaja tudi, da je država oblikovala t. i. slabo banko in da namerava do sredine leta bankam zagotoviti okoli milijardo evrov svežega kapitala.

A ob tem opozarja, da bi se težave lahko izkazale za nepremostljive, če bi bilo za sanacijo bank potrebnega več denarja. Sklicuje se na ocene nekaterih analitikov, ki govorijo o dveh ali treh milijardah evrov. Na kratko omeni tudi ugotovitve Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o slovenskem bančnem sistemu.

Pri tam pa Wishart poudarja, da težave Slovenije sežejo globlje od bančnega sistema. Navaja vztrajen javnofinančni primanjkljaj in visok delež državnega lastništva v gospodarstvu, ki ga spremlja majhen obseg tujih neposrednih naložb.

V European Voiceu se sklicujejo še na pozive OECD in Evropske komisije k daljnosežnim reformam in ambicioznim ukrepom, od katerih je odvisna sposobnost države, da se izogne potrebi po pomoči. Pri tem po navedbah avtorja v korist Slovenije govorita sorazmerno majhen obseg bančnega sektorja glede na velikost gospodarstva in še vedno primerjalno nizek javni dolg.