Cepljenje ali prebolelost. Ali je nujno oboje smo vprašali imunologa Alojza Ihana, ki temu prikimava. Po cepljenju telo namreč razvije visok nivo protiteles, ki nam, po zadnjih študijah, nudijo dolgo zaščito. Medtem pa imajo prebolevniki: "Razmeroma visok nivo protiteles, nekateri pa zelo nizkega in po prebolevanju ta protitelesa zelo hitro padajo. Pri tistih, ki začnejo z nižjimi nivoji protiteles, padejo ta protitelesa na nezaznavno lahko že po mesecu ali dveh," pojanjuje Ihan.
A kakšno je tisto število protiteles, ki nam še nudi zaščito, še vedno ne vemo."Mi lahko prebolimo, a tvorimo relativno malo protiteles. V tem primeru se nam lahko zgodi, da bomo ponovno zboleli ob stiku. Je pa res, generalno gledano običajno, da če prebolimo in se po tem zopet okužimo, da je druga okužba običajno blažja," razlaga Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo.
In ne samo, da število protiteles pri prebolevnikih upada, ampak tudi: "Ko pride nek tujek v organizem, se tvorijo neka protitelesa in zdaj se kaže, da je spekter ožji in pa da je tudi čas zaščite nekoliko manjši," še doda Štrukelj. To pa pomeni, da če smo, denimo lansko pomlad, preboleli prvo različico koronavirusa, je zaščita od prebolevnosti danes, zaradi številnih mutacij virusa, vprašljiva. Na drugi strani pa so cepiva - tudi proti novim sevom - še vedno zadovoljivo učinkovita.
Nobena protitelesa niso doživljenjska
"Z novimi tehnologijami lahko vse te mutacije, ki jih virus tvori že vgradimo v nova cepiva," pojasnjuje Štrukelj. Medtem ko bi za popolno zaščito pred, denimo delta različico, morali zdaj ponovno preboleti okužbo, saj kot zmotno mislimo, nobena protitelesa niso doživljenjska.
"Norice so primer okužbe, kjer, ko se prvič okužimo, ta virus ostane v nas in dobimo zelo dober imunski odziv in ta odziv traja več desetletij. Se pa potem okužba lahko pokaže pri 50, 60-letnikih, ampak v neki drugi obliki, ki ji pravimo pasavec ali herpes zostra," razlaga Ihan. Gre torej za enak virus, le da ga po desetletjih zaradi upada spomina protiteles, imunski sistem ne prepozna več.
"Spominske celice v vsakem primeru nastajajo, vendar pa se pri nekaterih vrstah povzročiteljev, te spominske celice močno razmnožijo, grejo v kostni mozeg in tam v resnici leta in celo desetletja vztrajajo. Pri nekaterih drugih povzročiteljih zlasti tistih, ki bolj prizadenejo sluznice primarno, pa te spominske celice niso tako zelo dolgožive," še doda Ihan.
In ravno zato je, še dodaja Ihan, cepljenje tudi po prebolelem covidu, smiselno.
KOMENTARJI (301)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.