Zaradi visokih cen pijač na Danskem, Finskem, Švedskem in Norveškem prebivalci teh dežel vse pogosteje hodijo na 'alkoholne nakupe in izlete' v nove članice EU, predvsem baltske države. Na Finskem, na primer, mora kupec za steklenico najbolje prodajane alkoholne pijače v povprečju odšteti 20,09 evra, medtem ko je v sosednji Estoniji za enako pijačo potrebno odšteti le pet evrov, poroča EUobserver.
Podobno razmerje v cenah kot na Finskem in v Estoniji velja tudi za Dansko in Nemčijo, kjer kupec za nakup steklenice alkoholne pijače v povprečju odšteje 10,75 evra oziroma pet evrov. Na vrhu lestvice najvišjih cen alkohola ostaja sicer Norveška, kjer se cena steklenice priljubljene alkoholne pijače giblje pri 39,01 evra, sledita pa Islandija z 28,37 evra in Švedska z 21,54 evra.
Vzrok za zasoljene cene alkohola v skandinavskih deželah leži v visokih davčnih stopnjah. Slednje so posledica davčne politike, s katero želijo omenjene države zmanjšati porabo alkohola in zaščititi zdravje svojih državljanov, istočasno pa tudi pridno polnijo svoje državne blagajne.
Politika visokih davkov deluje
In kot kaže, politika visokih davkov na alkoholne pijače deluje, ugotavlja EUobserver. Norveška, Švedska in Islandija, ki slovijo po najvišjih cenah alkoholnih pijač, so namreč med petimi evropskimi državami z najnižjo letno porabo čistega alkohola na prebivalca.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) prebivalec Islandije letno v povprečju porabi 4,41 litra čistega alkohola, med tem ko porabi prebivalec Luksemburga letno v povprečju kar 14,47 litra čistega alkohola.
Z notranjim trgom EU pa so skandinavski ljubitelji alkohola našli rešitev, kako se izogniti visokim davkom. Čezmejni nakupi alkohola pa so povzročili rast porabe alkohola v Skandinaviji. Finci hitijo po nakupih alkohola v Estonijo, Švedi in Norvežani na Dansko, v Nemčijo in na Poljsko, Danci pa potujejo v Nemčijo.
'Skandinavski pristop' ima v EU malo možnosti
Norveški premier Kjell Magne Bondevik se je tako naraščanja porabe alkohola dotaknil na srečanju s svojimi skandinavskimi kolegi na Islandiji v začetku avgusta in EU pozval naj zavzame 'skandinavski pristop', harmonizira obdavčenje alkohola in ustavi čezmejne nakupe.
Zdi pa se, da ima 'skandinavski pristop' na notranjem trgu EU le malo možnosti za uspeh, piše EUobserver. Evropska komisija je namreč maja predstavila poročilo o sistemu minimalnih davčnih stopenj za alkohol in alkoholne napitke, ki naj bi veljal za vse članice povezave. "Jasno je, da različne davčne stopnje, ki veljajo za alkohol in alkoholne napitke v članicah EU, povzročajo motnje na notranjem trgu in omogočajo prevare in tihotapljenje, vendar ne moremo brez soglasja vseh članic ničesar spremeniti," je ob tem poudaril evropski komisar za notranji trg Frits Bolkestein. Kot je namreč znano, sprejemajo članice EU na področju davkov odločitve soglasno.
Tudi trenutno nizozemsko predsedstvo EU se ne namerava ukvarjati z obdavčitvijo alkohola. Kot je dejal William Lelieveldt z nizozemskega ministrstva za finance. Ob tem je dodal, da večina članic EU v obdavčenju alkohola ne vidi večjega problema, določena mera konkurence v obdavčitvi pa prinaša po njegovih besedah celo prednosti notranjemu trgu povezave.
Učinek domin
Učinek domin je v Skandinaviji dosegel višek minulo leto, ko se je danska vlada odločila, da bo davčne stopnje za alkohol v začetku oktobra približala tistim v Nemčiji. Nižje cene na Danskem so povzročile, da so Švedi in Norvežani začeli množično potovati na Dansko na čezmejne nakupe alkohola. Ko je 1. maja med desetimi novinkami v EU vstopila tudi Estonija, se je podobno zgodilo tudi na Finskem. Ob koncih tedna je namreč močno naraslo število izletov Fincev v estonsko prestolnico Tallinn, svoje izlete pa so združili z nakupom alkohola.
Finska vlada se je najprej odločila, da bo davčne stopnje za alkohol znižala za tretjino, saj je hotela zajeziti naval Fincev k sosedom. A kmalu se je izkazalo, da zaradi omenjenega znižanja davčne stopnje v finski državni blagajni zeva vse večja luknja. Država je v prvih štirih mesecih po uvedbi nižje davčne stopnje na alkohol izgubila kar 12 odstotkov svojih davčnih prilivov iz naslova davkov na alkohol. Finska vlada tako že razmišlja o ponovni uvedbi višjih davkov na alkohol, voda na mlin pa so ji tudi načrti estonskih kolegov, ki naj bi v letu 2005 davčne stopnje na alkohol zvišali za od 15 do 20 odstotkov.
O znižanju davkov na alkohol medtem razmišlja tudi Švedska. Posebni parlamentarni odbor je predlagal kar 40-odstotno znižanje davkov na alkohol, čeprav vlada ne skriva bojazni, da bo poraba alkohola v primeru znižanja davkov skokovito narasla.
EU prijazna alkoholikom
Davki pa niso edini način omejevanja porabe alkohola v skandinavskih državah. Prodaja vina in žganih pijač je namreč na Finskem, Švedskem, Norveškem in Islandiji strogo nadzorovana. Alkoholne pijače lahko kupci kupijo le v državnih monopolnih trgovinah. Sistem pa je trn v peti Evropski komisiji. Slednja se je odločila, da bo proti Švedski zaradi njenega monopolnega sistema prodaje alkoholnih pijač, ki se imenuje Systembolaget, sprožila postopek na Sodišču Evropskih skupnosti v Luksemburgu. Sistem namreč po mnenju komisije krši načela proste trgovine, saj državljanom dovoljuje nakup alkohola le od državnih monopolistov, dodaja EUobserver.