'Naivno je bilo pričakovati, da bo razsodba implementirana brez dialoga'

Pod tokratno pismo se podpisujejo pobudnik pisanja Igor Šoltes (Zeleni), Franc Bogovič (EPP/SLS), Tanja Fajon (S&D/SD) in Ivo Vajgl (Alde/DeSUS).

Pismo so poslali v vednost tudi vsem evropskim komisarkam in komisarjem. Šoltes je ob tem izrazil zaskrbljenost "zaradi izredno zaskrbljujočih dogodkov, ki pričajo o tem, da predsednik Juncker in njegova Komisija ignorirajo argumente, ki temeljijo na strokovnih in pravnih temeljih": "S tem rušijo verodostojnost celotne Evropske unije in njenih vrednot. Alternative arbitražni razsodbi, ki je končna in zavezujoča, ni in to je treba Hrvaški povedati jasno in nedvoumno. To da se nekaterim ob kršenju mednarodnega prava gleda skozi prste, je izredno škodljivo, celo nevarno."

Junckerja poslanci v pismu tudi opozarjajo, da s takšnim početjem nasprotuje svojim lastnim izjavam: "Naj vas spomnimo, gospod predsednik, da ste v svojem nedavnem govoru o stanju Evropske unije v Evropskem parlamentu prav vi izjavili, da je Evropska unija skupnost prava in da spoštovanje vladavine prava in upoštevanje sodnih odločb nista izbira, temveč obveza. To vašo izjavo pozdravljamo, saj to stališče delimo tudi mi. Od vas pričakujemo, da boste v skladu s temi vašimi besedami tudi ukrepali. Državljani imajo pravico od vas kot najvišjega predstavnika Evropske komisije pričakovati najvišje standarde ravnanja."

Pismo je na Twitterju podprl tudi Peterle: "Podpiram. Sam sem mu o tem pisal januarja, osebno pa sem ga seznanil z mojimi stališči marca letos. Mejo smo prepustili sodnikom, zdaj je treba upoštevati njihovo odločitev," je zapisal.

Tako Peterle kot Fajonova sta ob izbruhu afere dejala, da Evropska komisija sicer res ima možnost, da se o zadevah ne izreče, da pa bi bilo v tem primeru za vse bolje, če bi se postavila na stran prava."Jaz ne vidim boljše poti, kot to, da komisija vztraja na pravnem stališču in ne vnaša politične igre v zadevo, ki je po pravni poti končana,« je bil jasen Peterle. "To je politična komisija, lahko se odloči kot želi, ampak da ne spoštuje svojih notranjih služb je močno zaskrbljujoče in tu je Jean Claude Juncker naredil nekaj močno škodljivih korakov, tudi za prihodnost komisije," pa je menila Fajonova.

Zakaj evropski poslanci iz vrst SDS pisma niso podpisali?

Ker so podpisniki pod pismom le štirje, Peterle pa je pismo javno podprl, se je seveda takoj postavilo vprašanje, zakaj pod iniciativo ni podpisov evropskih poslancev iz vrst SDS.

Ti so se nekaj ur kasneje odzvali s pojasnilom, v katerem so Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver zapisali, da pismo njihovih podpisov nima, ker "naslovnik ni pravilno izbran".

Menijo, da je v Evropski komisiji za to vprašanje zadolžen prvi podpredsednik, socialist Frans Timmermans: "Tudi poziv slovenski komisarki Violeti Bulc ne bi škodil, saj je edina vedela za pravno mnenje, pa ni ustrezno ukrepala. Poleg tega poziv za "skupen nastop" ni bil iskren, saj Šoltes prvotno ni sprejel predlogov za soavtorstvo nekaterih poslancev, ki so sicer podprli njegov poziv."

Pri tem poudarjajo, da pisma ni podpisal niti Peterle, ki pa je že zgodaj popoldne Šoltesovo pismo javno podprl in povedal, da pisma ni podpisal, ker je pred meseci podobno pismo poslal že sam.

Evropski poslanci iz vrst SDS menijo, da za "neuspešno pot iskanja rešitve obmejnega vprašanja s Hrvaško ni primerno iskati krivca drugje, npr. v evropskih institucijah", ampak bi se morala "vlada vprašati, kaj je sama storila narobe, da se je arbitražna zgodba popolnoma izjalovila".

"Znano je, da je SDS od začetka nasprotovala načinu reševanja obmejnega vprašanja z arbitražnim sporazumom in opozarjala, da bo razplet točno takšen, kakršen je. SDS je dajala prednost neposrednemu dialogu med državama že takrat, ko še Hrvaška še ni bila članica Unije. Leta 2008, smo bili izjemno blizu dogovora, potem pa je prišla nova vlada in se odločila za arbitražo. Nedavna solnograška izjava novega predsednika vlade Marjana Šarca, da se ne bo srečal s hrvaškim kolegom, dokler le ta ne spremeni stališča do razsodbe, kaže, da slovenska levica nima namena rešiti tega vprašanja, saj verjame, da ji obmejni spor prinaša politične koristi. Poleg tega je naivno pričakovati, da bi bila razsodba sodišča implementirana brez dialoga s sosednjo državo," pišejo evropski poslanci iz vrst SDS.

"Zadržek k podpisu tega pisma, poleg neresnic, da Evropska komisija ni izrazila svojega stališča, izhaja tudi iz vsebine razsodbe. Med drugim je Evropska komisija sprejela stališče, da države z nerešenimi mejnimi vprašanji ne morejo postati članice EU.  Vsebinsko pa je v razsodbi jasno, da slovenska stran ni dobila teritorialnega stika z mednarodnimi vodami, kar so v referendumski kampanji obljubljali predlagatelji arbitraže. Tako se je danes slovenska vlada znašla v paradoksalni situaciji: zavzema se za implementacijo nečesa, kar ni v skladu s slovenskimi strateškimi interesi. Če bi staro-nova vlada tako rada implementirala razsodbo, bi morala uporabiti vsa politična in diplomatska sredstva, ki jih premore. Pa ni bila uspešna. Zakaj? Ker je zapravila vso kredibilnost, ki si jo je Slovenija ustvarila v času predsedovanja EU. Kako naj v Bruslju pričakuje spoštovanje, če sama krši vladavino prava in zaveze, ki jih je dala skupnosti?," nadaljujejo.

Poslanci iz vrst SDS še poudarjajo, da verjamejo, da "obstajajo še drugi načini reševanja obmejnega spora, ki bi hkrati zavarovali tudi strateške interese Slovenije. Vsekakor pa je jasno, da zavračanje dialoga med državama ni prava pot."