Glasovanje o predlogih je bilo sicer nezavezujoče, njegovi pobudniki pa so bili nekateri delničarji in zaposleni v podjetju. Orodje Rekognition, ki ga je Amazon že začel prodajati policijskim okrožjem po državi, je bilo predmet številnih kritik, saj naj bi močno posegalo v državljanske svoboščine.
Če bi pobudnikom glasovanja uspelo, bi moralo podjetje razmisliti o zaustaviti dobave orodja Rekognition vladnim agencijam. Vodilni v Amazonu so pri ameriški Komisiji za vrednostne papirje in borzo poskušali doseči zaustavitev glasovanja, a jih je ta zavrnila. Za glasovanje se je zavzela tudi Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU), ki je delničarje pozvala naj podprejo zahteve aktivistov. "Dejstvo, da je bilo sploh potrebno glasovanja, je sramota za vodstvo Amazona," je povedala Shankar Narayan z ACLU.
Glasovanje sveta delničarjev se je odvilo na isti dan, ko je v ameriškem kongresu potekalo zaslišanje na tem tehnologije za prepoznavanje obrazov. Demokratski kongresnik Jimmy Gomez je ob odločitvi delničarjav Amazona dejal, da je "pomembneje, da o tem odloča kongres".
Neuspešen tudi okoljevarstveni predlog
Zaposleni so se prav tako zavzeli za zmanjšanje ogljikovih izpustov in sprejem dolgoročnejše okoljevarstvene politike podjetja. Pod javno pismo zaposlenih izvršnemu direktorju Amazona Jeffu Bezosu se je podpisalo več tisoč zaposlenih. "Čas, da nam Bezos in uprava prisluhnejo je že zdavnaj potekel," so po glasovanju v izjavi za javnost zapisali zaposleni.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.