Bush ne bo predlagal, da bi človeka na Mars poslali kmalu, temveč naj bi se to zgodilo čez deset let ali več. Poleg tega bo predsednik predlagal oblikovanje stalne vesoljske postaje na Luni, kjer so bili Američani nazadnje leta 1972. Predstavniki ameriške administracije pravijo, da si Bush nadvse prizadeva obnoviti ameriški vesoljski program, ki so ga v zadnjem času prizadele številne težave, najbolj pa nesreča raketoplana Columbia februarja lani. Bush želi s svojimi vesoljskimi načrti najti temo, s katero bi združil Američane pred jesenskimi volitvami.
Kitajci ponovno v vesolje
Kitajski tisk pa danes piše, da bo Kitajska drugi polet v vesolje s človeško posadko izvedla v drugi polovici leta 2005. Kitajska naj bi tako izvedla svoj drugi polet v vesolje s človeško posadko, piše časnik Chengdu Wanbao, ki se sklicuje na predstavnike kitajskega vesoljskega programa. Na krovu vesoljske ladje Shenzhou VI naj bi bila več kot ena oseba, polet pa naj bi trajal dlje kot en dan. Kitajska je prvi polet v vesolje s človeško posadko opravila oktobra lani. Yang Liwei je tedaj v 21 urah 14-krat obkrožil Zemljo.
ZDA za sodelovanje z EU pri projektu Galileo
ZDA in Evropska unija sta se približali dogovoru o sodelovanju pri razvoju evropskega satelitsko-navigacijskega sistema Galileo. Tako naj bi ZDA Uniji predlagale uporabo sistema, ki naj bi bistveno manj motil prikrite ameriške vojaške kode, v zameno pa naj bi dal Washington Evropejcem na razpolago svoj "know-how", svoj satelitski sistem GPS, ki je tudi edini te vrste na svetu, pa naj bi nadgradil v skladu z evropskimi standardi. S tem bi omogočili kompatibilnost obeh sistemov v prihodnosti. Namestnik ameriškega državnega sekretarja, pristojen za evropske in evrazijske zadeve, Charles Ries, je ob tem dejal, da je bil odgovor EU na omenjeni ameriški predlog "pozitiven", vendar pa še ni jasno, kdaj naj bi Bruselj odgovoril na ponudbo, niti, ali bo odgovor pritrdilen. Strokovnjaki obeh strani naj bi se na novem krogu pogajanj sešli konec januarja v Washingtonu.
"Gre za velik napredek," je še poudaril Ries. Projekt Galileo je največji infrastrukturni projektu EU, skupaj pa je vreden 3,6 milijarde evrov. Po načrtih EU naj bi bil polno delujoč leta 2008. V tehničnem smislu je Galileo strogo civilni projekt, vendar pa je izredno pomemben tudi za vojsko, saj bi se z njegovo pomočjo zmanjšala odvisnost EU od ameriškega satelitskega sistema. Sistem 30 satelitov v vesolju naj bi predstavljal veliko konkurenco ameriškemu sistemu GPS s 24 sateliti, saj naj bi bil v določanju krajev natančnejši.
