Američani z letali napadli Isis, ki je najbogatejša teroristična skupina

ZDA so z vojaškimi letali napadle položaje pripadnikov Islamske države v Iraku in Siriji (Isis) na območjih blizu gore Sindžar in jugozahodno od Bagdada. Gre za prvi zračni napad ameriške vojske na pripadnike Isisa, od kar je ameriški predsednik Barack Obama pretekli teden napovedal oster boj zoper to teroristično skupino.

Ameriška vojska je pojasnila, da je najprej izvedla napad jugozahodno od Bagdada in s tem zaščitila iraško vojsko, ki je ob tem krenila v ofenzivo proti islamskim skrajnežem.

Ob gori Sindžar pa so uničili šest vozil skrajne teroristične skupine. Vsa letala so se po trditvah ameriške vojske varno vrnila.

ZDA so sicer od avgusta v Iraku izvedla že 162 letalskih napadov proti skrajnežem. Prejšnji napadi so bili namenjeni zaščiti ameriških interesov in ameriškega osebja, pomoči iraškim beguncev ter zaščiti infrastrukture.

Isis dobro služi z nafto

Sicer pa ameriški obveščevalci ocenjujejo, da je Isis na dan zasluži okrog tri milijone dolarjev, predvsem s tihotapljenjem nafte in je tako najbogatejša teroristična skupina v zgodovini, zaradi česar lahko v prihodnje resno ogrozi ZDA.

Ameriški mediji navajajo besede neimenovanih obveščevalcev, ki trdijo, da Isis služi denar tudi s trgovino z ljudmi, ropi, krajami in izsiljevanjem, kakor tudi prodajo starin, ki jih ni uničila, ker niso v skladu z njeno interpretacijo islama.

Isis se je iz Sirije razširila po Iraku in ima pod svojim nadzorom 11 naftnih nahajališč. Kljub embargu na trgovanje z nafto pa tihotapljenje cveti. IS prodaja nafto tihotapcem po nižjih cenah nekje med 25 do 60 dolarjev za sod, ki stane na trgu okrog 100 dolarjev.

Pred osvojitvijo iraškega Mosula letos poleti so obveščevalci premoženje IS ocenjevali na okrog 875 milijonov dolarjev, sedaj pa naj bi naraslo že na okrog 2,5 milijarde dolarjev. Denar prihaja tudi s prodajo žensk in otrok v suženjstvo ter ropanjem premoženja vsem, ki niso suniti.

Naraščanje premoženja je eden od razlogov, da se je Obama odločil sestaviti mednarodno koalicijo in nad skrajneže poslati zračne sile.

Pri sestavi koalicije ni Irana

Koalicija se je v ponedeljek sestavljala na konferenci v Parizu, pri čemer pa so potem najbolj odmevali prepiri okrog sodelovanja Irana. Iranski vodja ajatola Ali Hamenej je izjavil, da je Teheran zavrnil sodelovanje z Američani, ker "imajo umazane roke", Američani pa so potem trdili, da Irana niso niti povabili.

Hamenej je predstavnike Washingtona obtožil laganja in sporočil, da je ameriški veleposlanik v Iraku stopil v stik z njihovim veleposlanikom in predlagal usklajeno delovanje proti Iisu. Državni sekretar ZDA John Kerry je v Parizu dejal, da se z Iranom ne usklajujejo, ne izključuje pa možnosti komunikacij.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Josh Earnest je dejal, da ne ve nič o kakšnih stikih z Iranci, ni pa potrdil, da stikov ni bilo. Dejal je, da usklajevanja z Iranom ne bo, komunikacije po stranskih kanalih pa naj bi se nadaljevale, ker državi glede Isisa delita skupni interes.

Obama se je odločil, da bodo ZDA proti IS prispevale le zračne sile, zaradi česar na terenu potrebujejo oborožene zaveznike. V Iraku bo to nalogo prevzela iraška vojska, skupaj s Kurdi, v Siriji, kjer namerava Obama prav tako bombardirati Isis, pa želijo ZDA izuriti in opremiti zmerno opozicijo proti režimu predsednika Bašarja al Asada.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je v Parizu opozoril, da bi morala v koaliciji sodelovati tudi Teheran in Damask, saj sta Iran in Sirija naravna zaveznika proti Isisu. Vendar pa sodelovanje z Iranom onemogočajo zgodovinski spori, kakor tudi interesi Izraela, Obama pa že tri leta zahteva, da Asad odstopi s položaja.