Kot je sporočilo evropsko poveljstvo ameriške vojske, so bila letala na rutinskem preletu nad severnim Irakom, ko je na njih streljal iraški radarski sistem. Ameriška letala so na napad odgovorila.
Podobni incidenti se nad Irakom dogajajo skoraj vsak dan. Ameriška letala od zalivske vojne leta 1991 nadzorujejo t.i. območja prepovedi letenja na severu in jugu države. Irak teh območij ne priznava, saj niso predmet nobene resolucije Varnostnega sveta ZN.
Podpora napadu na Irak pada
Po javnomnenjski raziskavi televizije CNN in časnika USA Today le polovica Američanov verjame, da ima Irak orožje za množično uničevanje.Razprave o tem, kaj storiti z Irakom, pa se vse bolj krepijo. Nekdanji ameriški državni sekretar Lawrence Eagleburger ni prepričan, da je zdaj pravi trenutek za vojaško akcijo proti Sadamu Huseinu, Madeleine Albright, ki je bila državna sekretarka v Clintonovi administraciji, meni, da Irak "ni neposredna grožnja ZDA". Nekdanji državni sekretar Henry Kissinger pa je opozoril, da Irak predstavlja grožnjo ZDA z zmožnostjo, da ogrozi svoje sosede.
Kot je pokazala v četrtek objavljena javnomnenjska raziskava, je podpora napotitvi ameriških enot v Irak z 61 odstotkov v juniju padla na 53 odstotkov ta teden. Štirje od desetih vprašanih zagovarjajo napotitev ameriških vojakov, če bi morali ostati tam najmanj eno leto, le dva od desetih pa zagovarjata napotitev, tudi če ZDA ne bi dobile podpore svojih zaveznikov.
Lawrence Eagleburger, ki je bil državni sekretar v administraciji Georga Busha starejšega, je za televizijo CNN v četrtek dal jasno vedeti, da ne nasprotuje odstranitvi Sadama Huseina z oblasti, vendar pa dvomi v pravilnost trenutka za tako potezo. Eagleburger je tudi opozoril, da bodo morale ameriške enote ostati v Iraku določeno obdobje, tudi če Huseina odstranijo z oblasti. To in podobna vprašanja je treba jasno predstaviti ameriškemu narodu, je poudaril.
"Mislim, da je glavni problem ta, ali je to naša glavna prioriteta, ali pa je naša glavna prioriteta boj proti terorizmu, kar nam je doslej govoril predsednik Bush in njegova administracija. Zdi se mi, da bi žrtvovali veliko sodelovanja, ki ga imamo v boju proti terorizmu, za nek nejasen cilj v Iraku," pa je v pogovoru o Iraku v četrtek na ameriški televiziji PBS dejala Albrightova.
V pogovoru je sodeloval tudi Henry Kissinger, ki je bil državni sekretar pod Richardom Nixonom in Geraldom Fordom. Kissinger je nasprotovanje vojaški akciji proti Iraku v nekaterih evropskih zavezniških državah pripisal političnim pritiskom v teh državah in dejstvu, da bodo v številnih potekale volitve. "Na koncu koncev, ko bo sprejeta jasna ameriška odločitev, verjamem, da se bo večina Evropejcev vprašala, ali si pri vprašanju vitalnih varnostnih interesov ZDA res lahko privoščijo ločitev od države, ki jim je zagotavljala njihove vitalne varnostne interese zadnjih 50 let."
