Ameriška vlada razen predsednika Trumpa izjemno naklonjena zvezi Nato

Ministrskega srečanja ob 70. obletnici zveze Nato se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Miro Cerar. Ameriški predsednik Donald Trump je dan pred tem sprejel generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, ki bo danes kot prvi vodja kakšne mednarodne organizacije v zgodovini spregovoril pred obema domovoma ameriškega kongresa. Pohvalil ga je in mu izrazil podporo ob podaljšanju mandata, nato pa govoril le še o denarju.

Trump se je vprašanju, ali je kdaj razmišljal o izstopu iz Nata, izognil

Omenil je, da le sedem od 28 članic Nata, ki jih je skupaj z ZDA sicer 29, dokler jih z vstopom Severne Makedonije ne bo 30, plačuje dva odstotka BDP za obrambo, drugi pa lovijo zaostanek.

Dejal je, da bi moral biti delež še višji, saj ZDA plačujejo precej, ampak je priznal, da je bil dosežen napredek, odnosi med ZDA in Natom so dobri, odnosi s Stoltenbergom pa izjemni. Pohvalil ga je, ker ga je pohvalil, da se je poraba za obrambo povečala zaradi njega.

Odkar je Trump na oblasti, naj bi šlo po njegovih besedah pri članicah Nata za obrambo dodatnih 140 milijard dolarjev (125 milijard evrov), do leta 2020 pa bo šlo še dodatnih 100 milijard (slabih 90 milijard evrov). Odgovoru na vprašanje, ali je kdaj razmišljal o izstopu ZDA iz Nata, pa se je Trump izognil. Med članicami, ki ne plačujejo dovolj, je Trump posebej okaral Nemčijo.

Stoltenberg je številke nato malce znižal, ampak zagotovil, da gre vse v pravo smer.

'ZDA ostajajo absolutno zavezane Natu'

Medtem ko je Trump govoril o denarju, so drugi predstavniki njegove vlade poudarjali pomen zavezništva. Veleposlanica pri Natu v Bruslju, nekdanja republikanska senatorka iz Teksasa Kay Bailey Hutchinson je medijem zagotovila pomen zavezništva in zavezo ZDA skupni obrambi.

Omenila je Gallupovo anketo iz začetka marca, ki je med Američani ugotovila trdno podporo Natu (77-odstotna podpora) in ZN (66-odstotna podpora) ter poudarila, da je Nato Evropi zagotovil 70 let miru, brez katerega ne bi bilo gospodarskega napredka.

Poudarila je tudi trdno podporo Natu v kongresu med obema strankama. "ZDA ostajajo absolutno zavezane zvezi Nato," je dejala.

Kot glavni razlog za nadaljnji obstoj Nata je izpostavila Rusijo, česar Trump noče naravnost povedati, pa tudi terorizem in kibernetsko varnost. Kot nesprejemljivo je označila rusko zaplembo ukrajinskih ladij ob ukrajinskem Krimu in zaprtje ukrajinskih mornarjev.

Dejala je, da morajo poudarjati potrebo po povečanju porabe za obrambo, ker potrebujejo trden Nato za odvračanje ruske grožnje.

Začenjajo se slavja ob 70. obletnici zveze Nato

Na vprašanje o Trumpovih grožnjah, da bo začel zaračunavati zaveznikom, ki imajo doma ameriške vojaške baze, je veleposlanica posredno namignila, da tega ni potrebno jemati resno. Opozorila je na izjavo vršilca dolžnosti obrambnega ministra ZDA Patricka Shanahana, da Pentagon o tem ne razmišlja. Ameriška vojska po njegovih besedah sicer ni dobrodelna organizacija, obenem pa ni profitna ustanova.

Slavja ob 70. obletnici zveze Nato se začenjajo danes s Stoltenbergovim govorom v kongresu in sprejemom, kjer bo tudi podpredsednik ZDA Mike Pence, nato pa se nadaljuje v State Departmentu s sprejemom, ki ga gosti državni sekretar ZDA Mike Pompeo. Tam bo na ogled tudi izvirna ustanovna listina zveze Nato, ki jo je pred 70 leti podpisalo 12 držav.

Plenarni zasedanji na temi Rusije in Afganistana

V četrtek bosta dve plenarni zasedanji in delovno kosilo. Eno zasedanje bo posvečeno Rusiji, kjer bodo potrdili pobudo Črnega morja za izboljšanje dejavnika odvračanja Rusije v regiji. Govora bo tudi o pogodbi o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF), od katere so ZDA odstopile, ker da jo je Rusija kršila, Nato pa je odstop ZDA podprl.

Drugo plenarno zasedanje bo namenjeno Afganistanu, na delovnem kosilu pa bo govora tudi o pošteni delitvi bremen, to je povečanju porabe za obrambo v večini članic zavezništva.

Govorili bodo tudi o zadnjih 70 letih in sedanjosti ter prihodnosti. Visoki uradnik vlade je zagotovil, da Nato ostaja trden in enoten.

Tudi Turčija ostaja trdna zaveznica, kljub nedavni odpovedi prodaje ameriških lovcev F-35, ker od Rusije kupuje sistem protiraketne obrambe S-400.

Hutchinsonova je zagotovila, da je Turčija še naprej pomemben zaveznik, vendar ZDA nočejo, da so njihova sodobna letala blizu ruskih sistemov. Tudi visoki predstavnik vlade je dejal, da je Turčija še naprej trden in pomemben zaveznik, vendar pa so ZDA odločno proti nakupu sistema iz Rusije.