Lokalni svet starešin v kraju Niazi Kala severno od mesta Gardez, prestolnice province Paktia na vzhodu Afganistana, je sporočil, da vabi Američane, naj si pridejo ogledat škodo, ki je nastala med bombardiranjem bombnika B-52 in dveh helikopterjev, če ne verjamejo v poročila o žrtvah in škodi.
Po pričevanju očividcev pa naj bi v sobotnih ameriških letalskih napadih na neko skladišče orožja v kraju Niazi na vzhodu Afganistana umrlo 70 ljudi, med njimi tudi pripadniki teroristične organizacije Al Kaida.
Predstavnik Pentagona Bill Harrison pa je priznal, da bi napadi ameriških letal blizu kraja Gardez na vzhodu Afganistana minuli konec tedna lahko terjali žrtve med civilisti, "kar bi bilo tragično". Ob tem je poudaril, da so bili tarča vojaški objekti v vasi Niazi v pokrajini Paktia.
Parafirali sporazum o namestitvi mednarodnih sil
V afganistanski prestolnici Kabul pa so danes parafirali sporazum o namestitvi Mednarodnih sil za podporo varnosti v Afganistanu (ISAF), ki so ga včeraj dosegli predstavniki mednarodne skupnosti in prehodne afganistanske vlade. Dokument morajo sedaj podpisati še države, ki bodo sodelovale v enotah ISAF. To naj bi trajalo dva dni, nato pa bodo podrobnosti dokumenta predstavili še javnosti. Dokument sta parafirala notranji minister prehodne afganistanske vlade Junis Kanuni in britanski general John McColl, ki bo silam ISAF poveljeval.
Sile ISAF bodo štele od 3000 do 4000 pripadnikov, namestili naj bi jih do srede januarja 2002, prve tri mesece pa naj bi jim poveljevala Velika Britanija.
V Kabul pa so medtem že prispeli prvi italijanski vojaki. Po navedbah italijanskega zunanjega ministrstva naj bi ti vojaki skrbeli za varnost v afganistanski prestolnici, kjer naj bi v ponedeljek po desetih letih znova odprli italijansko veleposlaništvo. Poleg tega naj bi vojaki v Afganistanu delili humanitarno pomoč in odstranjevali mine. V Afganistan naj bi sicer v prihodnjih dneh prispelo še 280 italijanskih vojakov, ki bodo v državi delovali v okviru sil ISAF. Skupno bo v omenjenih mednarodnih silah sodelovalo 2700 italijanskih vojakov.
Na sledi Mula Omarju in bin Ladnu
Ameriške sile na jugu Afganistana so začele vojaške operacije, potem ko naj bi dobile namige o tem, da se na območju Bagram severno od Kandaharja nahaja nekdanji talibanski vrhovni voditelj mula Mohamed Omar. Večje število ameriških vojakov naj bi s helikopterji iz Kandaharja odpravilo proti Bagramu.
Po podatkih ameriške obveščevalne službe je glavni osumljenec za teroristične napade v ZDA 11. septembra Osama bin Laden živ, vendar ni znano, kje je. Ameriški strokovnjaki domnevajo, da se je bin Laden vsaj do sredine decembra skrival na območju Tora Bore. Trenutno krožijo različne govorice in ugibanja o tem, ali je živ ali mrtev in o tem, ali je še v Afganistanu ali pa se je zatekel v bližnji Pakistan.
Ameriški časnik New York Times pa piše, da dokument ameriške obveščevalne službe dokazuje, da so bin Ladnovi zastopniki sredi 90-tih let navezali stike z iransko obveščevalno službo, da bi vzpostavili zavezništvo proti ZDA.
Strmoglavilo ameriško eksperimentalno letalo
Včeraj je strmoglavilo ameriško vojaško izvidniško letalo brez posadke RQ-4A Global Hawk. Letalo se je vračalo z rutinskega poleta nad Afganistanom. Letalo ni strmoglavilo zaradi sovražnega izstrelka, so še pojasnili iz ameriškega Centralnega štaba. Ostanek letala, ki ga sicer izdeluje podjetje Northrop Grumman, bodo še preiskali. Polet je bil rutinske narave, podrobnosti o vzrokih za nesrečo pa še niso znane.
Letalo Global Hawk je še v fazi preizkušanja, služi pa neposredne prenose elektronskih slik območij vojaških operacij na monitorje ameriškega centralnega poveljstva.
