Vsem poročilom in komentarjem vojaških analitikov je skupna trditev, da bo vojna kratka in neusmiljena po modelu bliskovite vojne nemških armad v drugi svetovni vojni. Vojna proti Iraku se bo začela z izjemno obsežnim bombardiranjem z manevrirnimi izstreli tomahawk, t.i. pametnimi in drugimi bombami, sledila pa naj bi takojšnja operacija kopenskih enot. S tem naj bi tako šokirali iraško obrambo, da se ne bi bila več sposobna učinkovito upirati.
Časopis New York Times piše, da je za ameriško-britansko koalicijo najpomembnejša hitra zasedba naftnih črpališč na jugu okrog mesta Basra ter na severu pri mestu Kirkuk, za kar naj bi najprej poskrbeli pripadniki posebnih enot. Potem ko bo nafta varna, naj bi se koalicijske sile spopadle za iraškimi enotami, ki se do takrat še ne bodo vdale. Odločilnega pomena naj bi bilo čim manj krvavo zavzetje milijonske Basre z večinskim šiitskim prebivalstvom, ki Sadama Huseina in Američanov nima v najboljšem spominu od leta 1991. Takratni predsednik George Bush jim je namreč priporočil, naj se uprejo diktatorju, kar so tudi storili, računajoč, da jim bodo pomagali Američani, ki so tik pred tem razbili iraško vojsko v Kuvajtu. Američanov ni bilo, Husein pa je ukazal pobiti na tisoče ljudi.
Čast okupacije Basre naj bi pripadla britanskim enotam
Tokrat naj bi bilo drugače in ameriški obveščevalci, skupaj s kolegi iz Kuvajta, prebivalce Basre že nekaj časa zasipajo z informacijami, da tokrat osvoboditelji ne bodo ostali pred vrati. Hitra zmaga v Basri bo pomembna tudi z javnomnenjskega vidika in ameriška vojska naj bi že imela načrte, da tudi s helikopterji prepelje televizijske ekipe, ki bodo kazale, kako osvobojeni Iračani sprejemajo osvoboditelje. Čast okupacije Basre naj bi pripadla britanskim enotam. Po osvojitvi naftnih črpališč, Basre in Kirkuka na severu, tudi s pomočjo iraških Kurdov, se nameravajo okupacijske sile podati proti Bagdadu. Vendar ne prehitro, saj naj bi nameravali Huseinu dati na voljo še nekaj časa, da si premisli in se preda. Računajo tudi, da bo morda po nekaj dneh le prišlo do upora v vrstah iraške armade, s čimer bi se izognili krvavim uličnim bojem v Bagdadu, kamor se je zatekla elitna republikanska garda.
Američani se bojijo, da jim Husein pripravlja presenečenja
Ameriški analitiki po drugi strani ne izključujejo možnosti, da bo skušal Husein čim dlje zavleči vojno in pobiti čim več Američanov, da bi s tem povzročil pritiske javnega mnenja za predčasni konec vojne. Po ameriških podatkih so glavne iraške enote nameščene okrog Bagdada, območje Basre pa naj bi branile slabše enote. Vendar se Američani obenem bojijo, da jim Husein zaradi tega tam ne pripravlja neprijetnega presenečenja, kot je napad s kemičnim ali biološkim orožjem. Ameriške strahove utrjuje dejstvo, da je Husein pred tednom dni za poveljnika obrambe južnega Iraka imenoval Alija Hasana al Madžida, ki naj bi bil bolj znan pod vzdevkom "kemični Ali". Vzdevek si je pridobil leta 1988, ko je s kemičnim orožjem napadel Kurde. Zaradi tega naj bi se ofenziva na Basro za Američane in Britance začela v popolni zaščitni opremi pred orožjem za množično uničevanje.
Zaščitna oprema z maskami je za vojake v neznosni puščavski vročini skoraj tako nevarna kot strupi sami, zato nekateri analitiki predvidevajo, da bo do vojne prišlo v naslednjih dneh, dokler se temperature ne dvignejo veliko čez 30 stopinj. Po drugi strani pa bi bil z vidika ameriške tehnološke premoči najprimernejši čas za napad okrog 1. aprila, ko ne bo mesečine. Napadalcem v prid govori dejstvo, da imajo že zdaj popolno zračno premoč in ne bo potrebnih več tednov bombardiranj kot leta 1991.
