Ameriški predsednik George Bush je v okviru evropske turneje dopotoval na prvi obisk v Rusijo. Na letališču Vnukovo ga je sprejel podpredsednik ruske vlade in finančni minister Aleksej Kudrin, nato pa se je odpravil v hotel v središču Moskve.
Malo pred prihodom ameriškega predsednika se je na demonstracijah pred ameriškim veleposlaništvom v Moskvi zbralo več sto pripadnikov levičarskih skupin, ki so protestirali proti ameriški politiki in proti sporazumu o strateški razorožitvi med ZDA in Rusijo, ki naj bi ga v petek podpisala Bush in njegovi ruski kolega Vladimir Putin. Proteste so organizirali komunisti in druge levousmerjene ruske stranke, policija pa je med protesti aretirala več ljudi, ki so poskušali prebiti varnostni kordon okoli poslopja ameriškega veleposlaništva.
Ameriški in ruski predsednik se bosta v petek sestala na prvem krogu pogovorov, zatem pa je predviden podpis sporazuma o zmanjšanju količin strateškega orožja v obeh državah kot tudi deklaracije o novih strateških odnosih med ZDA in Rusijo.
Po koncu uradnega dela vrhunskega srečanja obeh predsednikov, bo predsednik Bush z družino z večerjo pri družini Putin v petek popoldne začel zasebni del obiska v Rusiji. Bush in Putin že od svojega prvega srečanja v Ljubljana pred letom dni negujeta tesno prijateljstvo. V soboto bosta obe družini poleteli v Sankt Peterburg, kjer bo Putin svojemu gostu predstavil lepote svojega rojstnega mesta.
Obisk ameriškega predsednika v Nemčiji
Predsednika Busha je na letališču sprejel nemški predsednik Johannes Rau, na gradu Bellevue v Berlinu pa sta ga pričakala kancler Gerhard Schröder in zunanji minister Joschka Fischer. Po pogovoru s kanclerjem Schröderjem je Bush poudaril, da sta ZDA in Nemčija trdno odločeni, da bosta nadaljevali skupen boj proti mednarodnemu terorizmu. Prav tako je dodal da ZDA trenutno ne načrtujejo vojaškega posredovanja v Iraku, in zagotovil, da se bo pred morebitno vojaško akcijo v Iraku posvetoval z ožjimi zavezniki.
Popoldan je Bush nastopil v nemškem parlamentu, kjer je govoril o nadaljnjih ukrepih ZDA v boju proti mednarodnemu terorizmu in o zvezi Nato. Ameriški predsednik je v govoru v nemškem bundestagu Evropejce pozval k odločnemu skupnemu nastopu proti "sovražnikom svobode". Obenem je opozoril, da je potrebno boj proti mednarodnemu terorizmu vzeti resno. "V tem boju ne branimo le Amerike, temveč samo civilizacijo," je poudaril.
Teroristični napad na ZDA 11. septembra lani je bil za ZDA prav tako hud udarec kot japonski napad na Pearl Harbour leta 1941. Napovedal je tudi nove ameriško-ruske odnose: "Sedaj se v prijateljstvu objemamo z novo, demokratično Rusijo." Med govorom ameriškega predsednika v bundestagu, ki so mu prisluhnili tudi predstavniki nemške vlade, številni tuji diplomati in nemški predsednik Johannes Rau, je prišlo do manjšega incidenta, ko so poslanci prenovljenih komunistov (PDS) v veliki dvorani bundestaga poskušali razviti transparent z napisom "Gospod predsednik, nobenih vojn". Poslance PDS so uslužbenci parlamenta odstranili iz dvorane.
Busha je v bundestagu sprejel tudi predsednik nemškega parlamenta Wolfgang Thierse. Slednji je Busha pozval, naj v boju proti terorizmu izpred oči ne izpusti drugih pomembnih ciljev. "Vaš cilj je boljši svet, v katerem je potrebno zagotoviti pravice za vse ljudi v vseh kulturah," je dejal Thierse.
Nemški kancler Gerhard Schröder je Bushev govor v parlamentu označil za "resnično pomembnega". Obenem je izpostavil, da je Busheva omemba novih odnosov med Rusijo in ZDA celo "zgodovinska". To vzbuja upanje, da bodo po petkovi sklenitvi sporazuma o zmanjšanju strateškega orožja mogoči nadaljnji koraki k razorožitvi.
Bush in Schröder o Iraku in Bližnjem vzhodu
Bush in Schröder sta se sešla že pred govorom ameriškega predsednika v bundestagu. ZDA in Nemčija so trdno odločene, da bodo nadaljevale skupen boj proti mednarodnemu terorizmu, ZDA pa naj trenutno ne bi načrtovale vojaškega posredovanja v Iraku. Ameriški predsednik je še zagotovil, da se bo pred morebitno vojaško akcijo v Iraku posvetoval z ožjimi zavezniki.
Sadam Husein "je diktator", ki je dal ubiti lastne ljudi in nenehno krši človekove pravice. Misel na to, da tak človek poseduje orožje za množično uničevanje, je grozljiva, je dejal Bush. Schröder je v zvezi z vojaškim posredovanjem v Iraku dejal, da bo Nemčija svoje stališče oblikovala, ko bodo imele ZDA konkreten načrt in ko se bodo posvetovale z zaveznicami.
Bush in Schröder sta si enotna tudi glede Bližnjega vzhoda. "Strinjava se, da sta potrebni dve državi - izraelska in palestinska," je dejal ameriški predsednik. Schröder pa je dejal, da je potrebno in pomembno pospešiti mirovni proces na Bližnjem vzhodu. Kancler je pogovor z ameriškim predsednikom označil kot "zelo pozitiven".
Bush se je že dopoldne sestal z nemškim predsednikom Rauom. Na srečanju je poudaril pomen mednarodnega boja proti terorizmu in zatrdil, da temu ni alternative, člane teroristične mreže Al Kaida pa je označil kot morilce. Opozoril je tudi na spremenjen položaj v svetu in pojasnil, da danes ni več nevarnosti, da bi ruski tanki vdrli v Nemčijo. Kot nove izzive je navedel terorizem, revščino in korupcijo. Nemški predsednik je poudaril dosežke ZDA v Nemčiji in dejal, da bodo "ostali neponovljivi".
Bush podpira preiskavo o 11. septembru
Na novinarski konferenci pred nastopom v nemškem parlamentu je ameriški predsednik Bush je poudaril, da podpira morebitno preiskavo ameriškega kongresa v zvezi z namigi, da naj bi Bela hiša spregledala številne indikatorje, ki naj bi opozarjali na nevarnost terorističnih napadov 11. septembra. Ameriški podpredsednik Dick Cheney pa je izrazil nasprotovanje preiskavi. Kot je zatrdil, bi lahko takšna preiskava sprožila uhajanje zaupnih podatkov, ki bi lahko spodkopali ameriško obrambo.
Protesti na berlinskih ulicah
Na ulicah Berlina se je včeraj zbralo okoli 20.000 demonstrantov, ki nasprotujejo Bushevemu obisku in njegovi politiki. V nemški prestolnici so potekali manjši protestni shodi, večje demonstracije pa so zaradi izgredov, v katerih je bilo v sredo zvečer več deset ljudi ranjenih, odpovedali. V središču Berlina je približno 300 protestnikov blokiralo železniško postajo primestnega prometa. Še pred tem so protestniki zasedli ulico blizu Alexanderplatza, vendar jih je policija razgnala. Med včerajšnjimi demonstracijami pa je prišlo tudi do izgredov, ko je nekaj protestnikov v policiste začelo metati steklenice in zažgalo ameriško zastavo.
Na demonstracijah je veliko pripomb deležna predvsem ameriška okoljska politika, politika do Bližnjega vzhoda in Iraka.
Ponoči je policija v bližini gradu Bellevue, kjer je sedež predsednika države, z vodnimi topovi pregnala protestnike, ki so metali kamenje in različna pirotehnična sredstva. V izgredih je bilo ranjenih 44 policistov, policija pa je aretirala 58 ljudi. Bushev obisk v Berlinu zaradi številnih protestov spremljajo izredno strogi varnostni ukrepi.
Bush je z obiskom Nemčije začel evropsko turnejo, ki jo bo nadaljeval v Rusiji in Franciji, končal pa v Italiji, kjer bo 28. maja sodeloval na vrhu NATO-Rusija.
