Francija je bila zadnja država, ki je pogodbo ratificirala in nato ustrezne dokumente izročila Rimu, depozitarju pogodb EU. Prva izmed petnajsterice je Amsterdamsko pogodbo ratificirala Nemčija. Večina članic je pogodbo ratificirala s parlamentarno proceduro, nekatere države pa so o prenovljeni pogodbi EU odločale na referendumih.
Amsterdamsko pogodbo so voditelji petnajsterice sprejeli na vrhunskem zasedanju junija leta 1997, podpisana pa je bila 2. oktobra istega leta. Ena osrednjih novosti, ki jih pogodba prinaša, je okrepljena vloga Evropskega parlamenta v procesu sprejemanja odločitev na nekaterih področjih. Kljub drugačnim načrtom ob začetku pogajanj o novi pogodbi ta ne prinaša odločitev o reformi skupnih institucij, ki jih bo treba ustrezno prilagoditi za vstop novih članic.
Ker prenovljena pogodba EU v veljavo stopa 1. maja, to pomeni, da bo novi predsednik Evropske komisije, ki bo nasledil Jacquesa Santerja, potrjevan v skladu z novimi pravili. Po Amsterdamski pogodbi evropski poslanci namreč lahko uporabijo ''pravico veta'' na imenovanje. Voditelji EU so na nedavnem vrhu v Berlinu za Santerjevega naslednika imenovali nekdanjega predsednika italijanske vlade Romana Prodija.
