Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je na 60. Generalni skupščini ZN v New Yorku dejal, da ima njegova država neodtujljivo pravico proizvajanja jedrskega goriva. Hkrati je obtožil ZDA, da kršijo globalne jedrske dogovore.
Čeprav so pričakovali, da bo njegov govor naperjen proti zahodnim državam, ki Iran obtožujejo razvijanja jedrskega orožja, je ostalim državam ponudil sodelovanje v iranskem programu obogatenja urana.
“Islamska republika Iran je pripravljena sodelovati v resnem partnerstvu s privatnimi in javnimi sektorji drugih držav pri plemenitenju urana,” je poudaril Ahmadinedžad.
Generalni sekretar ZN Kofi Anan je v uvodnem govoru skupščine opozoril na povečanje grožnje razširjanja jedrskega orožja. Hkrati je opozoril na nevarnost politike na robu vojne. Annan je države članice organizacije tudi pozval, naj polno uresničujejo reforme ZN, o katerih so se na vrhu, ki se je končal v petek, dogovorili svetovni voditelji. "Zavežimo se k uresničevanju rezultatov vrha in se medsebojno nadzirajmo pri tem," je dejal generalni sekretar.
"Nameravam izpeljati vsako akcijo, ki mi bo poverjena. Vas, države članice, pozivam, da mi takoj sporočite, če mislite, da tega ne počnem," je dejal in pristavil, da bo sam beležil napredek držav pri uresničevanju dogovorjenega. "Odkrito bom spregovoril, če bom menil, da zaostajate," je bil še odločen Anan.
Riceova za reforme
Ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice je v nastopu pred Generalno skupščino ZN pozvala, naj se pogumneje lotijo reform, s čimer bi omogočili večjo učinkovitost svetovne organizacije v boju proti revščini in terorizmu.
Riceova se je v nastopu dotaknila tudi aktualnih svetovnih kriznih žarišč, zlasti Irana. Teheran namreč zavrača pogajanja z Evropsko unijo o ustavitvi aktivnosti, povezanih z razvojem jedrskega orožja.
Spremembe ZN bodo le minimalne
Reformni dokument, ki so ga svetovni voditelji sprejeli ob koncu vrhu ob 60-letnici Združenih narodov, sicer ne prinaša večjih sprememb organizacije, kljub temu pa po besedah udeležencev pomeni korak naprej.
"Verjamemo, da danes bolj kot kadarkoli prej živimo v globalnem in med seboj povezanem svetu, v katerem nobena država ne more stati sama," je zapisano v dokumentu, ki sicer pomeni soglasje na najmanjšem skupnem imenovalcu.
Reforme Varnostnega sveta, na primer, vsaj za zdaj še ne bo. S tem se ne strinjajo države skupine G-4, Nemčija, Brazilija, Indija in Japonska, ki so napovedale, da si bodo še naprej prizadevale za stalni sedež v tem telesu.
Definicije terorizma še vedno ni
Dokument obsoja terorizem v vseh oblikah, vendar pa ga ne opredeljuje, kar še naprej dopušča različne razlage in onemogoča sprejem celovite protiteroristične konvencije.
Med uspehe se šteje dogovor o ustanovitvi Komisije za izgradnjo miru, ki bo državam po koncu spopadov pomagala, da se dovolj utrdijo, tako da ne pride do ponovitve ubijanja. Vendar pa je dogovor vseeno nepopoln pri vprašanju odgovornosti Komisije Varnostnemu svetu ali Generalni skupščini.
Vrha ZN se je udeležilo 154 kraljev, predsednikov držav in premierjev ter 900 ministrov, delo pa je spremljalo 2200 novinarjev.
Bush in Putin na delovnem srečanju
V Washingtonu sta se v petek na delovnem srečanju sestala ameriški in ruski predsednik, George Bush in Vladimir Putin. Voditelja sta po srečanju v Beli hiši povedala, da razlike v stališču njunih držav do spornega iranskega jedrskega programa niso tako velike, nista pa povedala, ali sta se dogovorila o postopanju do Teherana.
Obe državi po Bushevih besedah nasprotujeta jedrsko oboroženemu Iranu. "Imamo isti cilj. Ne želimo, da bi imeli Iranci jedrsko orožje in ne želimo, da bi Severna Koreja imela jedrsko orožje," je povedal Bush. Putin je ob tem dejal, da sta se pogovarjala o obeh jedrskih sporih, in dodal, da je rusko stališče zelo blizu stališčem ameriških partnerjev.