Energetski velikan Enron je 2. decembra lani objavil stečaj, največjega v ameriški zgodovini, Artuh Andersen pa je zanj opravljal računovodske revizije in finančno svetovanje. Vlada ga obtožuje uničevanja dokumentacije v zvezi z Enronom, potem ko se je Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) lansko jesen začela zanimati za Enron in njegovo poslovanje. Tožilstvo je do konca preteklega tedna zaslišalo 18 od skupaj 62 prič s seznama, zvezna sodnica v Houstonu Melinda Harmon pa je sporočila, da se bo proces nadaljeval v ponedeljek.
Ne glede na to, kako se bo proces končal, je jasno, da je Arthur Andersen v razsulu in da bo velik dosežek že, če bo podjetje sposobno še naprej opravljati svoje delo. Odbor za javno računovodstvo, nadzorno telo, ki izdaja licence za opravljanje revizorske dejavnosti v Teksasu, je v petek Arthur Andersenu naložil plačilo milijon dolarjev kazni in priporočil odvzem licence. V družbi so se na to odzvali z ogorčenjem, saj naj bi bila odločitev preuranjena, ker sodni proces v Houstonu še ni končan. Odbor je po pol leta trajajoči preiskavi v razsodbi zapisal, da izid sodbe ni pomemben. V družbi so uničevali dokumente, povezane z revizijo Enrona, in s tem naredili ogromno škodo revizorski stroki.
Težav za Bushevo administracijo še ni konec
Težav pa ni konec niti za administracijo predsednika Georgea Busha, saj je bil Enron Bushev največji donator za volilno kampanjo. Senatni Odbor za vladne zadeve pod vodstvom demokrata Josepha Liebermana od letošnjega marca zahteva vse podatke o stikih članov administracije s predstavniki Enrona. Glavni odvetnik Bele hiše Alberto Gonzales je v petek naročil okrog 2000 članom administracije, da poiščejo in predajo vse uradne dokumente v zvezi s stiki s predstavniki Enrona. Senat je izrazil zadovoljstvo, da bo do 3. junija predana vsa dokumentacija, ki zajema obdobje od leta 1992 naprej, torej tudi vladavino nekdanjega predsednika Billa Clintona.
Kazen je bila za navadne potrošnike velika, saj se je cena megavatne ure elektrike s 49 dolarjev v začetku leta 2000 povečala na 292 dolarja v začetku leta 2001. Cene na drobno so v tem času porasle za okrog 70 odstotkov. Podpredsednik ZDA Dick Cheney je leta 2001 trdil, da je za krizo kriva Kalifornija s svojim sistemom deregulacije oz. privatizacija trga električne energije. Vsiljevanje cen s strani države pa bi bilo v nasprotju s kapitalizmom in načelom prostega trga.
