Turški premier Recep Tayyip Erdogan je zavrnil resolucijo Evropskega parlamenta (EP) o začetku pristopnih pogajanj s Turčijo, v kateri evropski poslanci Ankaro pozivajo, naj prizna genocid nad Armenci med prvo svetovno vojno.
Evropski parlament je na zasedanju v Strasbourgu sprejel resolucijo, v kateri je podprl začetek pristopnih pogajanj s Turčijo, predvidenih za ponedeljek, 3. oktobra, vendar poudaril, da mora Ankara med pogajalskim procesom priznati Republiko Ciper ter turški genocid nad Armenci v obdobju 1915 do 1923. Nadaljevati in pospešiti pa mora tudi proces notranje preobrazbe in prehoda k polni demokraciji in spoštovanju človekovih pravic.
EU mora dokazati, da ni klub katoliških držav, je dejal Erdogan. Če bo EU sprejela Turčijo, bo postala most med muslimanskim svetom, ki šteje 1,5 milijarde prebivalcev, in EU. S tem bo odprla pot za zavezništvo civilizacij, je dejal Erdogan.
Večina poslancev EP je podprla resolucijo, ki Turčiji postavlja dodatne pogoje. Na predlog največje politične skupine v parlamentu, Evropske ljudske stranke (EPP), pa je zaradi turškega zavračanja priznanja Cipra parlament preložil odločanje o protokolu o razširitvi sporazuma o carinski uniji med unijo in Turčijo na deset novih članic povezave.
Kljub podpori začetku pogajanj, predviden je za ponedeljek, 3. oktobra, evropski poslanci v resoluciji poudarjajo, da če Ankara ne bo izpolnila zahtev oziroma pogojev, ji grozi prekinitev pogajanj, EP med drugim poudarja v resoluciji, ki so jo podpisale vse politične skupine v parlamentu z izjemo evroskeptikov.
Dvojna merila?
Večina poslancev EP je izrazila podporo skorajšnjemu začetku pogajanj o vstopu Hrvaške v EU. Ob tem so opozorili na dvojna merila pri obravnavanju Turčije in Hrvaške.
"Hrvaški ne dajete možnosti, da bi začela pogajanja, dokler nekdanji general Ante Gotovina ne bo v Haagu, pri Turčiji pa si zatiskamo oči," je opozoril vodja EPP Hans Gört Pöttering. Pri tem je Svet EU pozval, naj bo pri odločanju o začetku pogajanj verodostojen in upošteva enaka merila.
EP namreč čaka novo poročilo haaške tožilke Carle del Ponte, ki bo konec tedna obiskala Hrvaško in pripravila novo poročilo o sodelovanju s haaškim sodiščem, kar naj bi bila osnova za nadaljnjo razpravo o začetku pogajanj med Zagrebom in Brusljem.
Del Pontejeva je do zdaj povedala le, da je Hrvaška dosegla napredek, ob tem pa ostro kritiko navrgla na račun katoliške cerkve, ki naj bi skrivala pobeglega generala.
Ostre zahteve od Turčije
V imenu skupine evropskih liberalcev (ALDE) je Ema Bonino poudarila, da so politične skupine, ki so podpisale skupno resolucijo, pokazale določeno enotnost, dokument pa je zelo oster do Turčije. Z začetkom pristopnih pogajanj bo EU Turčijo spodbudila k demokratičnim reformam, je menila poslanka. Če je Turčija pripravljena sprejeti demokratične vrednote, je v EU dobrodošla, sicer ne, pa je poudaril sopredsednik Zelenih Daniel Cohn-Bendit.
Poletje prineslo zaplete
Zeleno luč za začetek pogajanj so voditelj EU Turčiji prižgali decembra lani, zaradi vztrajanja Turčije pri zavračanju priznanja Republike Ciper pa se je letos poleti zapletlo. Ankara je namreč podpisu protokola o širitvi carinske unije med EU in Turčijo na deset novih članic, ki je bil eden od pogojev za začetek pogajanj, dodala enostransko izjavo, v kateri je poudarila, da podpis ne pomeni priznanja vlade v Nikoziji. EU je v odgovoru na izjavo poudarila, da mora Ankara Ciper priznati v okviru pogajalskega procesa.
